Kaliban in Ariel

Povzetek

Eno temeljnih vprašanj sodobne teorije zgodovinopisja v preteklem desetletju je bilo prav gotovo vprašanje oblike predstavitve pretekle realnosti. Zgodovinarji, ki so nekoč o historični pripovedi razmišljali zgolj kot obliki historične predstavitve, sedaj nanjo gledajo tudi kot na konstitucijski pricip. Pri tem ugotavljajo, da se je do relevantnega predstavitvenega (beri pripovednega) izraza mogoče prebiti le v primerih, ko v svojo pripovedno diskusijo pritegnemo tudi poslušalca, njegov relevančni sistem in pripovedno okolje. Le tako je ob problemih predstavitve mogoče razreševati tudi zadrege posredovanja. Historične pripovedi, kot oblike historične predstavitve torej ne gre več pojmovati le kot temporalne strukture teksta in argumentacije temveč kot iz človeške osnovne eksistencialne potrebe izhajajočo, temeljno obliko predstavitve pretekle realnosti.