Asketski ideal
Povzetek
Tekst jemlje za izhodišče Nietzschejevo analizo in kritiko “asketskega ideala”. Najprej pokaže, da to, kar Nietzsche imenuje asketski ideal, nikakor ni enostavno fenomen samodiscipline, zmernosti, izogibanja strasti in nasladi, temveč nasprotno prav fenomen strasti, ki postane imperativ in ki jo nalaga sam zakon. Sodobna, “postmoderna” družba predstavlja natanko triumf asketskega ideala. Od tod nato tekst oriše Nietzschejevo teorijo možnega preboja iz začaranega kroga asketskega ideala. Ta preboj je možen zgolj skozi kreacijo “minimalne razlike” tam, kjer se zdi, da je vse eno. V tem je po avtorici pomen nietzschejanske teme “velikega poldneva”, ki je definiran kot trenutek, kjer Eno ravno postane dva.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-17
Kako citirati
Zupančič, A. (2016). Asketski ideal. Filozofski Vestnik, 20(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3785
Številka
Rubrike
Vsemoč misli in asketski ideal
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki