Hegel in liberalizem: zastavitev problem

Avtorji

  • Dragana Kršić

Ključne besede:

Hegel, liberalizem, posameznik, svoboda, izsiljena izbira

Povzetek

Avtorico v njenem prispevku zanima vprašanje, ali je mogoče za Heglovo politično misel, za razliko od splošnega prepričanja, reči, da vsebuje elemente liberalne politične misli. Skozi obravnavo temeljne zastavitve Heglovih Osnovnih osnovnih črt filozofije prava pokaže, da Hegla v temeljni opredelitvi posameznika kot svobodnega in umnega bitja, pravzaprav zanima isto kot liberalce - posameznikova svoboda in avtonomija. Heglov ključni poudarek je v tem, da svobodna izbira posameznika že predpostavlja neko drugo izbiro, namreč izsiljeno izbiro samega okvira svobodne izbire, ki pa jo mora posameznik vzeti nase.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-01-17

Kako citirati

Kršić, D. (2016). Hegel in liberalizem: zastavitev problem. Filozofski Vestnik, 21(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3754

Številka

Letn. 21 Št. 3 (2000): Filozofija in politika, Nietzsche, Zgodovina evropske ideje, Globalizacija - ideologija - umetnost, Budistična filozofij

Rubrike

Filozofija in politika

Licenca

Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.

Podrobneje v rubriki: Prispevki