Despotizem strasti ali zlo v naravi

Povzetek

Pričujoči prispevek je kritični pretres pogojev možnosti politike in etike užitka, kot ju je koncipiral Sade. Avtorica začenja s kritiko hipoteze, ki jo zagovarja vrsta eminentnih Sadovih interpretov in po kateri naj bi obstajal ireduktibilen antagonizem med disruptivnimi strastmi in družbeno vezjo. V nadaljevanju avtorica razpravlja o centralni temi tega prispevka, namreč o družbi, zakoreninjeni v imperativu užitka in ob tem razvije vrsto pripomb o uresničljivosti takega projetka. Avtorica se nato obrne k vprašanju zla, inherentnega užitku. Prispevek sklene z ugotovitvijo, da je Sadov projekt politike in etike užitka osredinjen na dekulpabilizacijo strasti in užitka, kar je razvidno iz tega, da Sade zlo užitka pripiše naravi. Avtorica zato zatrdi, da je narava Sadov “simptom”, ki pokaže, da je Sade, teoretik užitka par excellence, nezmožen oziroma nepripravljen nase vzeti zlo v užitku.