Nikolaj Kuzanski in Aristotelova filozofija matematike

Povzetek

Eden osnovnih elementov filozofije matematike Nikolaja Kuzanskega je njegova teorija o matematičnih predmetih kot “bivajočem razuma” (ens rationis). O teh večkrat govori kot o “abstrahiranih iz čutnozaznavnih stvari”, kar daje misliti, da se Kuzanski svojo filozofijo matematike opira na Aristotelovo filozofijo matematike. Tudi Aristotel namreč večkrat govori o tem, da matematični predmeti nastanejo z abstrakcijo (eks aphaireseos). Avtor analizira, kako Kuzanski razume abstrakcijo v De docta ignorantia in De mente ter skuša pokazati, da je po Kuzanskem abstrakcija, ki je ens rationis, hkrati tudi spodbuda za to, da človeški duh iz samega sebe proizvaja matematične entitete. Avtor skuša tudi pokazati, da se Kuzančeva filozofija matematike ne opira neposredno na Aristotelovo filozofijo matematike – Aristotel ni “abstrakcionist” v tem pomenu, da bi eksistenco matematičnih predmetov pripisoval matematikovemu mišljenju –, ampak na “abstrakcionistično” interpretacijo Aristotela, ki jo je uveljavil Aleksander iz Afrodizije, ki so mu sledili kasnejši, pretežno neoplatonistično usmerjeni Aristotelovi komentatorji, ki niso videli kakih pomembnih razlik v metafizičnih in epistemoloških postavkah “abstrakcionizma” in t. i. “projekcionizma”, to je teorije, da matematični predmeti že bivajo v človeški duši.