Descartes - izganjalec hudiča

Avtorji

  • Miran Božovič

Povzetek

Izhajajoč iz Montaignovega eseja Apologie de Raimond Sebond skuSa avtor osvetliti razliko med povezovanjem tako imenovanih razlogov za dvom, se pravi čutnih zmot, norosti in sanj pri Montaignu in v Descartesovi Prvi meditaciji. V zvezi z demonom kot razlogom oziroma sredstvom za dvom pa skuša - ob navezavi na Popkinovo tezo, da bi bilo zgodovinski vir Descarte-sovega demona mogoče iskati v znamenitem sodnem procesu zoper Urbaina Grandierja, do katerega je v začetku tridesetih let 17. stoletja prišlo v Loudunu v Franciji - opozoriti na določeno ujemanje med Descartesovo lastno držo do demona v Prvi meditaciji, da bo namreč trdno odločen pazil, da mu ta varljivec ne bo mogel vsiliti kaj lažnega, in odklonilnim stališčem teologov s pariške Sorbone do pričevanja demonov na tedanjih sodnih procesih.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

2016-01-17

Kako citirati

Božovič, M. (2016). Descartes - izganjalec hudiča. Filozofski Vestnik, 11(1). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3692