METAFORA IN FIKCIJA

Povzetek

Namen članka je podati kratek pregled kompliciranega odnosa med metaforičnimi izrazi in fikcijskim diskurzom, pri čemer poudarjamo pojem ustvarjalnosti kot tistega občega ključa za nadaljnjo in podrobnejšo analizo tega odnosa. Dejstvo, da predstavljajo metafore eno od glavnih značilnosti pesniškega jezika, izkazuje njihovo funkcionalno analogijo ter vpelje probleme metafore v bolj obče estetične razprave. Problem odnosa med metaforo in fikcijo se kaže na treh ravneh: 1. pomenska raven, tj. vprašanje njihove reference do realnosti; 2. ontološka raven, tj. vprašanje njihovega ontološkega uresničevanja; 3. resničnostna raven, tj. vprašanje njihove resničnostne vrednosti. Potem ko preletimo možne teoretske odgovore, ki so povezani s tremi omenjenimi ravnemi, zavržemo realistično stališče glede pojmov stvarnosti, eksistence in resnice ter trdimo (skladno poznemu Wittgensteinu), da so meje tega, kar imenujemo »realnost«, »eksistenca« in »resnica« meje, postavljene s konvencijami. Metafore in fikcijo bi bilo treba obravnavati kot ustvarjalni način razmišljanja teh meja.