TEŽAVE Z METAFORO V MARKSIZMU
Povzetek
Po eni strani je metafora predmet znanstvenega proučevanja, sama pa nima avtonomne pravice biti sredstvo znanstvenega postopka. Ker pa vendar je takšno sredstvo, se zastavlja vprašanje, kako funkcionira znotraj znanstvenega besedila, oziroma ali metafora pripada zgolj področju rabe. Iz teh izhodišč se na ravni marksizma pokaže, da so tu metafore v rabi na dvojni način — kot operativni koncept, kadar se marksizem vzdržuje na ravni teorije in kot prispodoba, kadar gre za »revolucionarno teorijo spreminjanja sveta«. Zato se metafora najpogosteje uporablja v vizionarskih besedilih — je domorodna oblika vseh utopizmov; uporablja se za šok-podkrepitve: za razreševanje in proizvajanje paradoksov (Grundrisse, Kapital; Fourier).Prenosi
Literatura
Siegbert S. Prawer: Karl Marx und die Weltliteratur, C. H. Beck, München 1983. Tine Hribar: Metoda Marxovega Kapitala (Die Methode von Marx’ Kapital), Cankarjeva založba, Ljubljana 1983.
Karl Marx: Das Kapital III, MEW 25, Dietz Verlag, Berlin 1977. Grundrisse, MEW 42, Dietz Verlag, Berlin 1983. Zur Kritik, MEW 13, Dietz Verlag, Berlin 1983.
Charles Fourier: Théorie des quatres mouvements, Oeuvres choisis IV, Libraire sociétaire, Paris 1952.
Charles Fourier: Le nouveau monde industriel et sociétaire, Flamarion, Paris 1973.
Roland Barthes: »Vivre avec Fourier«, Critique no 281, 19.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki