Estetika, filozofija kulture in »estetski obrat«

Povzetek

V prvih dveh razdelkih članka teče razprava o obnovljenem zanimanju za estetiko, ki se kaže v bogastvu novih uvodnih besedil o estetiki. Tu zagovarjam zgodovinsko utemeljeno filozofijo umetnosti — vse prevečkrat sta bila zgodovinski pristop in sistematično-analitični pristop k problemom estetike pojmovana kot medsebojno izključujoča. V tretjem razdelku govorim o raziskovalnem predlogu za obnovo humanistični ved na Fakulteti za humanistiko in družboslovje na univerzi v Uppsali: »Kulturna analiza in sodobna kritika«, katere del je »Estetski obrat.. Gre za zanimiv in času primeren predlog, vendar pa prinaša nekatera težka in sporna vprašanja, ki zadevajo pojme iz estetike in o estetiki, kakšna se pojavljajo tudi v pisanjih filozofov, povezanih z »estetskim obratom« v filozofiji. V četrtem razdelku kritiziram poglede Richarda Shustermana na »estetizacijo etike in življenjskih slogov« in trdim, da estetizacija etike in morale pomeni njun razkroj; estetizacija etike in življenjskih slogov je morda dejanskost v mnogih postmodernih družbah, vendar zastavlja tako filozofske kot moralne probleme, ki jih zagovorniki »estetizacije« (Rorty, Welsch, Shusterman) podcenjujejo. Podoben premislek velja tudi za Welschevo »estetizacijo teorije in vednosti« v njegovem delu Undoing Aesthetics. V petem razdelku ugotavljam, da je Welschev predlog za razširitev obzorij estetike hvalevreden, .vendar pa je problematična opustitev estetike, osredotočene na umetnost. Po mojem mnenju Welscheva »transestetika« kljub nekaterim svojim zanimivim in pozitivnim pobudam počiva na zlitju estetskega in »estetike«.