Boetij o kompatibilnosti vnaprejšnje božje vednosti in prihodnjih kontingentnih dogodkov

Povzetek

Eden ključnih filozofskih problemov antike, vprašanje determinizma in svobodne človeške volje, je še posebej ostro formuliran v Boetijevem delu De consolatione philosophiae (V, 3--6). Boetij zastavi problem kot vprašanje kompatibilnosti oziroma inkompatibilnosti božje vnaprejšnje vednosti in prihodnjih kontingentnih dogodkov (dogodkov, ki so odvisni od svobodne odločitve ljudi): v primeru, da obstaja vnaprejšnja božja vednost prihodnjih kontingentnih dohodkov, ne obstaja svobodna volja, kar ima katastrofalne etične posledice. Po našen mnenju izhaja pri Boetiju temeljni nesklad med božjo vednostjo in prihodnjimi kontingentnimi dogodki iz Boetijeve aplikacije splošne Aristotelove zahteve, da “mora biti to, kar je znano, nujno” (oziroma, da predmet episteme “ne more biti drugače”, kot je veden), na delitev pretekli/sedanji dogodki (ti “ne morejo biti drugače”) in prihodnji dogodki (ti “so lahko drugače”). Boetijeva rešitev problema je kombinacija naslednjih konceptov in tez (nekatere je prevzel od svojih novoplatonističnih predhodnikov): (i.) status in modaliteta vednosti sta odvisna od tistega, ki ve, in ne od predmeta vednosti; (ii.) Bog ima večno sedanjo vednost; (iii.) obstaja distinkcija med absolutno in pogojno nujnostjo.