RACIONALNOST V ARGUMENTACIJI
Povzetek
Prespevek izhaja iz Habermasove teorije argumentacije, ki vidi v argumentaciji uresničevanje emancipatoričnih potencialov komunikacijskega uma, kolikor je njen smoter racionalno motiviran konsenz, medsebojno pripoznavanje individuov. V nasprotju s tem Habermasovim nevprašljivim povezovanjem argumentacije in racionalnosti prispevek pokaže, da je argumentacija, ki meri na konsenz, vse prej ena temeljnih oblik ideološke interpelacije, in to prav v tisti meri, v kateri udeleženci argumentacije konstitutivno spregledujejo, da do konsenza pripelje nezavedna raba to-posov, se pravi, nezavednih principov sklepanja iz argumentov na sklep.Prenosi
Literatura
Anscombre, J. CI., Ducrot, O., 1983, L’argumentation dans la langue, Bruxelles. Ducrot, O., 1984, Le dire et le dit, Paris.
Anscombre, J. Cl., Ducrot, O., 1986, L’argumentativité et informativité, in: Melanges Perelman, Bruxeselles 1986.
Habermas, J., 1981, Theorie des kommunikativen Handelns, Bd. 1, Frankfurt/M. Habermas, J., 1985, Der philosophische Diskurs der Moderne, Frankfurt/M.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki