Manj kot nekaj, a več kot nič: Zenon, infinitezimali in paradoks kontinuuma
Ključne besede:
filozofija znanosti, filozofija narave, kontinuum, infinitezimali, zgodovina matematika, neskončnost, Zenonove aporijePovzetek
Če predpostavimo, da je črta neskončno deljiva, jo lahko razdelimo na neskončno majhne dele, za katere ni jasno ali so razsežni ali ne. Če imajo razsežnost, jih lahko še naprej delimo, torej še niso neskončno razdeljeni. Če pa nimajo razsežnosti, potem ni jasno, kako lahko iz njih sestavimo razsežno črto, saj vsota nerazsežnih enot ne more biti razsežna. Nobeden od obeh možnih odgovorov problema ne razreši, zato problem obravnavamo kot paradoks kontinuuma. Čeprav infinitezimalni račun paradoksa kontinuuma ne razreši, vpelje infinitezimale kot neskončno majhne dele, ki niso ne točke ne daljice. Iz infinitezimalov lahko sestavimo črto, čeprav sami nimajo razsežnosti.Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Prenosi
Objavljeno
2016-01-11
Kako citirati
Dolenc, S. (2016). Manj kot nekaj, a več kot nič: Zenon, infinitezimali in paradoks kontinuuma. Filozofski Vestnik, 23(3). Pridobljeno od https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/view/3565
Številka
Rubrike
Filozofija in znanstvena revolucija
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki