»Mathemata matematicis scribuntur«: Kopernikov predgovor h knjigam O revolucijah; prvič

Povzetek

Kopernik v pregovoru h knjigam O revolucijah nebesnih sfer pojasnjuje genezo svoje geokinetične in heliocentrične teorije, predvsem pa se osredotoči na upravičenje vpeljave koncepta gibanja Zemlje v astronomsko znanost. Gibanje Zemlje je namreč v nasprotju s vsemi artikulacijami vednosti, tako »znanstvenimi« (filozofija, teologija) kot »neznanstvenimi« (sensus communis). Avtor zagovarja tezo, da je posvetilo papežu Pavlu III rezultat Kopernikovega spoznanja, da mora za uspešno vpeljavo »novega in absurdnega« koncepta gibanja Zemlje - ki je Kopernikov znotrajznanstveni odgovor na »krizo« astronomske znanosti -, v znanost, izstopiti iz znanosti, ter pridobiti podporo neznanstvene instance, ki kontrolira politiko znanosti. Vendar pa je Kopernikov izstop iz znanosti zgolj navidezen. Kopernik namreč kot samoumevni predstavi trditvi, da se bodo »umni in učeni matematiki« po preučitvi njegovih knjig strinjali z njim, ter da se »matematika (astronomija) piše za matematike (astronome)«. To pomeni, da papež (Cerkev, teologija), ki v zadnji instanci kontrolira politiko znanosti, sploh nima izbire: če ni »matematik«, nima nobene pravice razsojati o stvareh, »ki se pišejo za matematike«, če pa je »matematik« (in Kopernik mu v posvetilu pripiše »ljubezen do vseh znanosti, tudi matematičnih«) ga bodo Kopernikovi argumenti prepričali v upravičenost vpeljave tega koncepta v znanost.