Behemoth in Hobbesova "znanost o pravičnem in nepravičnem"

Povzetek

Argumenti te razprave so: 1. Resno moramo jemati Hobbesovo izjavo v Behemothu, da je "znanost o pravičnem in nepravičnem" demonstrativna znanost, dostopna celo tistim z najšibkejšim umom. 2. Ta znanost, zamišljena kot resen projekt državljanske vzgojene razložena v Leviathanu. 3. Hobbes je pripravljen, tako kot Platon in Aristotel, sprejeti načelo "vsakomur, kar mu gre", kot preliminarno definicijo pravice, vendar od tod izpelje nekaj zelo nearistotelovskih sklepov. 4. Čeprav sta v Hobbesovi teoriji "pravično in nepravično" ekvivalentna "zakonitemu in nezakonitemu", v tem še zdaleč ne moremo videti pozicije pravnega pozitivizma, temveč raje sklep praktičnega si-logizma. 5. Hobbes pravi, da so ovire splošnemu sprejetju njegove dokazljive znanosti o pravici dvojne: na eni strani vera ter vloga pridigarjev in učiteljev, kijih proizvajajo univerze, na drugi strani pa dejavnost "demokratičnih gospodov" in klasičnih republikancev, ki gospodujejo v parlamentu. 6. Hobbesova razlaga prehoda od^Mj k lex, specificirana kot prehod od naravnega stanja k civilni družbi, je po izvoru sicer epikurejska, vendar je veliko bliže konvencionalni civilno-pravni poziciji.