Izumrtje in ponovljivost konca: Wells, Cuvier, Nietzsche
DOI:
https://doi.org/10.3986/fv.42.3.04Ključne besede:
izumrtje, konec, večno vračanje, ponovitevPovzetek
Prispevek se nameni raziskati stik med literarno imaginacijo konca sveta, kot je ta upodobljen v H.G. Wellsovem znanstveno-fantastičnem romanu Časovni stroj in konceptom izumrtja, idejo francoskega naturalista Georgesa Cuvierja, ki na prelomu 19. stoletja oblikuje tezo o strukturi sveta, ki ima vase vgrajen konec kot elementaren gradnik svojega naravnega ustroja. Časovnega potnika v Wellsovem romanu v daljno prihodnost žene obsesivna želja po uzrtju usode sveta. Sreča jo na obali že mrtvega morja, kjer ga pričaka podoba umirajočega sveta, tihega in odetega v rdečo luč trajnega sončnega zahoda. Cuvier se po drugi strani s koncem sveta sreča kot bralec sledi tiste zgodovine, kot jo pripoveduje naravni svet skozi svoje plastenje in nalaganje. Znotraj teh plasti Cuvier prepozna momente repetitivnih prekinitev, ki so v veliki naravni zgodovini pustili za seboj ne samo cele vrste in rodove, temveč vključno z njimi tudi cele svetove. Ključno vprašanje je tako status konca, ki ga bomo obravnavali znotraj mehanizma vrnitve in ponovitve.
Prenosi
Literatura
Bachelard, Gaston, Voda in sanje: Esej o imaginaciji snovi, prev. M. Žbona in L. Uršič, Ljubljana, Studia Humanitatis, 2011, str.11.
Bois-Reymond, Emil du, »Darwin and Copernicus«, Popular Science Monthly, 23 (1883), str. 249–251, https://archive.org/details/popularsciencemo23newy/page/250/mode/2up
Bunta, Aleš, »Večno vračanje enakega v Nietzschejevem zvezku M III. Začetek doktrine in sledi izvora njenega molka«, Filozofski vestnik, 43 (3/2021), str. 25–52.
Cuvier, Georges, »Discours préliminaire«, v Recherches sur les ossemens fossiles de quadrupèdes: où l‘on rétablit les caractères de plusieurs espèces d‘animaux que les révolutions du globe peroissent avoir détruites, zv. I., Pariz, 1812. https://library.si.edu/digital-library/book/recherchessurles11812cuvi
Cuvier, Georges, »Elegy of Lamarck«, New Philosophical Journal, 20 (1826), str. 1–22.
Cuvier, Georges, »Mémoire sur les espèces d'éléphans vivantes et fossiles, lu le premier pluviôse an 4 [21. januar 1796]«, Mémoires de l’Institut National des Sciences et des Arts, sciences mathématiques et physiques, Mémoires, Article II., Pariz, 1799. Natural History Museum Library, London.
Cuvier, Georges »General Summary of the [Natural] History of Fossil Elephants (1806)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 91–94.
Cuvier, Georges »General Summary of the [Natural] History of Fossil Bones of Pachyderms from the Superficial Deposits and Alluvium (1806)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 94–97.
Cuvier, Georges, »Note on the skeleton of a very large species of quadruped, hitherto unknown, found in paraguay and deposited in the Cabinet of Natural History in Madrid (1796)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 27–32.
Cuvier, Georges, »Memoir of the Species of Elephants, Both Living and Fossil (1796)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bone,s and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 18–24.
Cuvier, Georges, »Extract from a memoir on an animal of which the bones are found in the plaster stone around Paris, and which appears no longer to exist alive today (1798)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 35–41.
Cuvier, Georges, »Extract from a work on the species of quadrupeds of which the bones have been found in the interior of the earth (1800)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 45–58.
Cuvier, Georges, »Preliminary Discourse (1812)«, v M. J. S. Rudwick (ur.), Georges Cuvier, Fossil Bones, and Geological Catastrophes, Chicago in London, The University of Chicago Press, 1997, str. 183–252.
Deleuze, Gilles, Nietzsche in filozofija, prev. A. Kravanja, Ljubljana, Krtina, 2011.
Freud, Sigmund, Predavanja za uvod v psihoanalizo, prev. M. Volčič Cvetko, J. Razpotnik, V. Klabus, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1977.
Jefferson, Thomas, Notes on the state of Virginia, Boston, Lilly and Wait, 1832.
Lacan, Jacques, Štirje temeljni koncepti psihoanalize, prev. R. Močnik, Z. Skušek, S. Žižek, Ljubljana, Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1996.
Nietzsche, Friedrich, Onstran dobrega in zlega, v Friedrich Nietzsche, Onstran dobrega in zlega; H genealogiji morale, prev. J. Moder, Ljubljana, Slovenska Matica, 1988.
Nietzsche, Friedrich, Rojstvo tragedije iz duha glasbe, prev. J. Moder, Ljubljana, Karantanija, 1995.
Nietzsche, Friedrich, Tako je govoril Zaratustra, prev. J. Moder, Ljubljana, Slovenska matica, 1999.
Nietzsche, Friedrich, Nachgelassene Fragmente 1880–1882, v G. Colli, M. Montinari (ur.), Friedrich Nietzsche, Sämtliche Werke, Kritische Studienausgabe in 15 Bänden, Berlin in New York, Verlag de Gruyter, 1999.
Nietzsche, Friedrich, Času neprimerna premišljevanja, prev. V. Kalan, Ljubljana, Slovenska Matica, 2007.
Nietzsche, Friederich, »Fragmenti iz zapuščine: pomlad – jesen 1881 [odlomki]«, prev. T. Troha, Filozofski vestnik, 43 (3/2021), str. 7–24.
Rudwick, Martin J.S., Bursting the Limits of Time, The Reconstruction of Geohistory in the Age of Revolution, Chicago in London, The University of Chicago Press, Chicago in London, 2005.
Wells, H.G. Časovni stroj, prev. S.Skok, Ljubljana, Prešernova družba, 1964.
Wells, H.G., R. Philmus, D.Y. Hughes (ur.), Early Writing in Science and Fiction, California, University of California Press, 1975.
Prenosi
Objavljeno
Verzije
- 2022-04-06 (2)
- 2021-12-31 (1)
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki