Deleuze, kritika nasilja

Igor Krtolica, Guillaume Silbertin-Blanc

Povzetek

Prvi del teksta je posvečen umestitvi problema nasilja pri Deleuzu. Skozi Spinozovo in Nietzschejevo sprevrnitev problema zla ter nasilja tekst pokaže v čem sestoji sprevrnitev sistema sodbe, izpostavi pa tudi problematičnost politične nedoločenosti pojma nasilja.
Drugi del se loteva političnih razsežnosti problema nasilja preko analize Deleuzove in Guattarijeve teorije vojnega stroja in Clausewitzove analize vojne. Medtem ko za Clausewitza vojna služi državni politiki, to pa zato, ker sama ni politična, pa za Deleuza in Guattarija vojni stroj vselej nastopa kot bežiščnica od politike, od državne politike, sam pa ni izčrpan
ali določen z njo. V sedanjem sistemu je država izgubila nadzor nad vojnim strojem, slednji pa za svoj predmet nima več same vojne. Vojni stroj deluje preko politične ekonomije, v medprostorih samih družb se manifestira kot globalni varnostni red in kot imanentno razvitje same kapitalistične ekonomije. Ideja, da je vojni stroj posvečen »globalnemu miru«
nas ne sme preslepiti v pričakovanje vse večje pacifikacije ali zatona nasilja – globalno nasilje in nestabilnost sta notranja svetovnem vojnem stroju in ne prekinjata svoje vladavine oziroma pravila.

Ključne besede

zlo; nasilje; spinoza; Nietzsche; Deleuze; sodba; vojni stroj; clausewitz; vojna

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##