Fantazme materializma

Jure Simoniti

Povzetek

Pod skupnim imenom »fantazme materializma« smo zbrali bolj ali manj »literarne« momente Diderotovega œuvre, med drugim: govoreče spolne organe, telo, ki postane glava, pripovedovanje zgodb, ateizem kot družabno nastopaštvo, pajka, ki osredinja vlakna sveta, veliki zvitek, v katerem je vse popisano. Zdi se, da so neodpravljivi pendant materialističnega pogleda na svet spiritualne entitete kot so govor, blebetanje, pripovedovanje, občinstvo, velika glava ali denimo Enciklopedija kot velika knjiga vsega. Zato zastavljamo vprašanje: Zakaj razčarani univerzum materializma potrebuje fantazme, ki tako emfatično vzbujajo spiritualne konotacije? Analiza pokaže, da Diderotova metoda konverzacije, v primerjavi z Descartesovim dvomom, polje absolutnih negativnosti, ki so jih vzpostavile diference in opozicije metafizičnih pojmov, razpusti nazaj v polje relativnih afirmacij. In tam, kjer Descartes gotovost in resnico opira na samega sebe gotovega subjekta, lahko Diderot ponudi le svet brez centra, svet totalne afirmacije in absolutne periferije. Ta svet je strukturno nezmožen garantirati mesto resnice, zato možnost diferenciacije na resnične in neresnične izjave utemeljuje le s fantazmatsko podvojitvijo v spiritualni sferi, v sferi zapisa, knjige in konverzacije.

Ključne besede

Denis Diderot; materializem; spiritualne fantazme; absolutna perifernost; podvojitev; Descartes

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##