Descartes - izganjalec hudiča

Miran Božovič

Povzetek

Izhajajoč iz Montaignovega eseja Apologie de Raimond Sebond skuSa avtor osvetliti razliko med povezovanjem tako imenovanih razlogov za dvom, se pravi čutnih zmot, norosti in sanj pri Montaignu in v Descartesovi Prvi meditaciji. V zvezi z demonom kot razlogom oziroma sredstvom za dvom pa skuša - ob navezavi na Popkinovo tezo, da bi bilo zgodovinski vir Descarte-sovega demona mogoče iskati v znamenitem sodnem procesu zoper Urbaina Grandierja, do katerega je v začetku tridesetih let 17. stoletja prišlo v Loudunu v Franciji - opozoriti na določeno ujemanje med Descartesovo lastno držo do demona v Prvi meditaciji, da bo namreč trdno odločen pazil, da mu ta varljivec ne bo mogel vsiliti kaj lažnega, in odklonilnim stališčem teologov s pariške Sorbone do pričevanja demonov na tedanjih sodnih procesih.

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##