Smrt v podobi
alegorija, avtopsija, ornament
DOI:
https://doi.org/10.3986/fv.46.3.09Ključne besede:
smrt, vizualni režim, epistemologijaPovzetek
Članek obravnava smrt v vizualni umetnosti kot proces, ki presega zgolj reprezentacijo; podoba smrti ni razumljena kot pasivni nosilec pomena, temveč kot aktivna struktura, ki proizvaja vednost o nasilju, zgodovini in kolektivnih razmerjih. Analiza se osredotoča na tri različne vizualne režime evropske umetnosti zgodnjega novega veka. V Brueglovem Zmagoslavju smrti se smrt pokaže kot mehaniziran sistem, kjer serijska ponavljanja okostnjakov in odsotnost transcendence ustvarjajo občutek racionaliziranega nasilja. V sliki Trupli bratov de Witt je smrt prikazana kot brutalna avtopsija političnega telesa. Vanitas tihožitja smrt predstavljajo kot introspektivni opomin, hkrati pa prikrivajo materialne pogoje razkošja in njegovo kolonialno ozadje. V vseh treh primerih podoba smrti deluje kot vizualni režim, ki strukturira pogled, in kot epistemološki aparat, ki proizvaja vednost o zgodovinskih, političnih in ekonomskih procesih.
Prenosi
Literatura
Berger Jr., Harry. Caterpillage: Reflections on Seventeenth-Century Dutch Still Life Painting. New York: Fordham University Press, 2011.
Grijzenhout, Frans. “Between Memory and Amnesia: The Posthumous Portraits of Johan and Cornelis de Witt.” Journal of Historians of Netherlandish Art 7, no. 1 (2015). https://doi.org/10.5092/jhna.2015.7.1.4.
Nancy, Jean-Luc. “Mrtvo telo.” Filozofski vestnik 33, no. 3 (2012): 75–77.
Panofsky, Erwin. Meaning in the Visual Arts. Garden City: Doubleday Anchor, 1955.
Panofsky, Erwin. Studies in Iconology: Humanistic Themes in the Art of the Renaissance. New York: Oxford University Press, 1939.
Schama, Simon. The Embarrassment of Riches: An Interpretation of Dutch Culture in the Golden Age. New York: Vintage Books, 1997.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Avtorji

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
