Proti protimikrobnim učinkovinam odporna Escherichia coli v kraških vodah, na površinah in v gvanu netopirjev v slovenskih jamah

Povzetek

Bakterija Escherichia coli, eden najpomembnejših črevesnih komenzalnih mikroorganizmov pri ljudeh in drugih endotermnih živalih, velja za zanesljivega pokazatelja fekalnega onesnaženja. Sevi bakterije E. coli so bili izolirani ob različnih hidroloških razmerah iz kraških rek, s turističnih pešpoti v jamah in iz gvana netopirjev. Izolati so bili testirani na izražanje fenotipske odpornosti proti ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, nalidiksični kislini, tetraciklinu in trimetoprimu. Največji odstotek E. coli, odpornih proti protimikrobnim učinkovinam, je bil v kraških vodah, sledili so brisi jamskih površin in gvano netopirjev. Pri večjem številu izolatov iz rek in brisov površin je bil izražen fenotip večkratne odpornosti proti testiranim učinkovinam. Okoljske razmere pomembno vplivajo na populacije E. coli; v kraških rekah sta bili opaženi pozitivna korelacija med raztopljenim kisikom in številom E. coli ter negativna korelacija med prevodnostjo in koncentracijo E. coli. Malenščica, vir pitne vode z velikim prispevnim območjem, je imela razmeroma velik delež sevov E. coli, odpornih proti protimikrobnim učinkovinam. Nobeden izmed izolatov iz gvana netopirjev ni bil odporen proti ampicilinu, kloramfenikolu ali tetraciklinu. Za prihodnji monitoring netopirjev bi bilo smiselno razmisliti o rednem spremljanju prisotnosti mikrobnih bolezenskih indikatorjev v svežem gvanu. Redno čiščenje turističnih pešpoti v jamah in dezinfekcijska bariera ob vhodu pomembno zmanjšata številčnost in prenos E. coli. V prihodnosti bodo potrebne še nadaljnje in podrobnejše karakterizacije večjega števila izolatov E. coli za razumevanje njihove patogenosti, mehanizmov odpornosti proti antibiotikom, mobilnih genetskih elementov in frekvenc genskega prenosa na druge organizme v kraškem mikrobiomu.