Dodatek k članku »Dinamika podzemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija” objavljenem v Acta Carsologica 48/2

Povzetek

Članek »Dinamika podzemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice, Slovenija«, ki je bil objavljen v Acta Carsologica 48/2, se je v osnovi osredotočil na raziskave pretakanja podzemne vode med Planinskim poljem in izviri Ljubljanice. Med rezultati so bila izpostavljena tudi nova dognanja o smereh pretakanja podzemne vode, ki so bila ugotovljena na podlagi zveznih meritev vodostajev, temperature in specifične električne prevodnosti vode ter testiranja z numeričnimi hidravličnimi modeli. Med drugim je bila ugotovljena domnevna smer pretakanja vode iz jam Veliko brezno v Grudnovi dolini (H1) in Andrejevega brezna 1 (H2), ki se nahajata na vzhodnem pobočju planote Hrušica. Od tu naj bi se voda v času visokih vodostajev pretakala v več smeri, in sicer proti estavelam pri Grčarevcu (SZ rob Planinskega polja) ter proti območju Logaškega ravnika, kjer se nahajata jami Gradišnica (W2) in Gašpinova jama (W3). Pričujoč dodatek k članku potrjuje pretekle domneve, v njej pa opisujemo manj običajen padavinski dogodek iz konca avgusta 2018, ko je na območju Hrušice padla mnogo večja količina padavin kot v preostalem delu porečja Ljubljanice. Rezultat je bil rahlo povišan pretok Unice, pri katerem je voda dosegla le vzhodno skupino požiralnikov na Planinskem polju. Posledično so se vodostaji v nekaterih dolvodno ležečih jamah Vetrovna jama pri Laški kukavi (E2) in Najdena jama (W1) zelo malo povišali (< 2 m). Mnogo bolj izrazit in zelo hiter je bil dvig vodostaja v jamah na pobočju Hrušice (do 37 m v H1). Porast vodostaja v jamah Gradišnica (W2) in Gašpinova jama (W3) je bil znaten (14 m), prav tako je do odziva in viška prišlo le malo po porastu v Velikem breznu v Grudnovi dolini (H1). Ob teh predpostavkah in dejstvu, da je bil dotok iz Planinskega polja zelo skromen, je hidrološka povezava med planoto Hrušico na eni strani Idrijske prelomne cone in območjem z Gradišnico (W2) in Gašpinovo jamo (W3) na drugi strani nedvoumna. Meritve s tem podkrepijo tudi domneve, da se na proučevanem območju nahajajo zožitve in različno prevodna območja Idrijske prelomne cone, ki vplivajo na zelo sinhrono dinamiko vodostajev. Proučevan padavinski dogodek je nakazal tudi, da je dotok iz območja Hrušice lahko zelo izdaten, saj se je najvišji pretok Ljubljanice (~71 m³/s) izrazito presegel tistega na Unici (11 m³/s). Pričujoč dodatek k članku torej potrjuje domneve v predhodno opisanem članku, hkrati pa tudi poudarja pomen dolgoročnih meritev v kraških vodonosnikih, ki v množici medsebojno podobnih zabeležijo tudi nekatere manj običajne, a za interpretacije zelo pomembne dogodke.