Kartiranje ranljivosti kraških izvirov in uporaba tega za določitev vodovarstvenih območij (kraško pogorje Mecsek, Madžarska)

Avtorji

  • Éva Farics University of Pécs
  • Amadé Halász
  • Szabolcs Czigány
  • Ervin Pirkhoffer

DOI:

https://doi.org/10.3986/ac.v50i2-3.8583

Ključne besede:

COP, Slovenski pristop, sistem kraškega pogorja Mecsek, ranljivost, intenzivnost tveganja, GIS

Povzetek

V zadnjem desetletju ali dveh je kartiranje ranljivosti postalo uporabno orodje za določanje ranljivosti kraških vodonosnikov, poleg tega omogoča analizo kraških vodonosnikov, na katere vplivajo človekove dejavnosti. Zaledje izvira Tettye, eno od osmih zaledij vodonosnika kraškega pogorja Mecsek (jugozahodna Madžarska), oskrbuje s pitno vodo mesto Pécs, peto mesto na Madžarskem po številu prebivalcev. Zaradi svoje delne urbaniziranosti in heterogenih kraških značilnosti pa je to zaledje zelo občutljivo na antropogene učinke. Cilj te študije je bil izdelati karte ranljivosti vodnih virov in karte tveganja za oceno, kakšno vlogo imajo fizični in antropogeni dejavniki na ranljivost podzemne vode na kraškem pogorju Mecsek. Uporabljeni sta bili dve predhodno potrjeni metodi, in sicer metoda COP (koncentracija toka, prekrivne plasti in padavine) in metoda Slovenski pristop. Karte ranljivosti vodnih virov, preverjene s predhodnimi sledilnimi poskusi, so bile združene s kartami obremenjevalcev, narejenimi na podlagi Okvirne vodne direktive Evropske unije oziroma projekta COST Action 620, da so nastale karte tveganja. Zadrževalni časi, pridobljeni na podlagi sledilnih poskusov, so bili na večini območij izjemne ranljivosti običajno krajši od 20 dni. V okviru te študije je bil izdelan nov protokol za določanje vodovarstvenih območij kraških vodonosnikov. Iz primerjave obeh metod je razvidno, da se je Slovenski pristop bolje obnesel z vidika kartiranja naravne ranljivosti, saj je imel višjo prostorsko ločljivost in je bil podrobnejši kot zemljevid po metodi COP, poleg tega je imel bolj izpopolnjeno indeksiranje ranljivosti. Ob tem je bila razkrita visoka prostorska korelacija med kartami potovalnih časov in karto po Slovenskem
pristopu. Ponovno ocenjeno coniranje tveganja z ustreznimi pravnimi posledicami verjetno zmanjšuje nezaželene človekove dejavnosti na varovanem območju, s čimer se ohranja kakovost vode, kar je skladno s predpisi o varovanju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

2021-12-15

Kako citirati

Farics, Éva, Halász, A., Czigány, S., & Pirkhoffer, E. (2021). Kartiranje ranljivosti kraških izvirov in uporaba tega za določitev vodovarstvenih območij (kraško pogorje Mecsek, Madžarska). Acta Carsologica, 50(2-3). https://doi.org/10.3986/ac.v50i2-3.8583

Številka

Rubrike

Original papers