Odziv vrednosti δ13C v organskem ogljiku prsti na spremembo sestoja rastlin C3 in C4: primer območja Mengzi, jugozahodna Kitajska

Povzetek

Razumevanje povezave med spremembami izotopa v organskem ogljiku v tleh (δ¹³C_SOC) in procesi ekološke sukcesije je pomembno pri restavraciji in kultivaciji kraških degradiranih območij. O povezavi med porazdelitvijo sestoja rastlin C₃ in C₄ ter skalno dezertifikacijo na kraških območjih vemo le malo. Prostorsko spremenljivost δ¹³C_SOC smo določali na različnih površinskih oblikah; v kotlini, na pobočjih in na kraški planoti na območju Mengzi v provinci Junan na jugovzhodu Kitajske. V vseh reliefnih oblikah smo obravnavali prispevek rastlinskih vrst C₃ in C₄ k vrednosti δ¹³C_SOC . Posebno pozornost smo posvetili tudi različnim stopnjam dezertifikacije (LRD: majhna; MRD: zmerna; in SRD: visoka). V splošnem vrednost δ¹³C_SOC pada z naraščanjem nadmorske višine. Na planoti in pobočjih stopnja dezertifikacije ne vpliva pomembno na δ¹³C_SOC, v kotlini pa je značilna razlika med območji z nizko stopnjo dezertifikacije in območji z visoko stopnjo dezertifikacije. Sestoji rastlin C₄ tvorijo več kot 70 % rastlinja v kotlini in na pobočjih, sestoji rastlin C3 pa 70 % rastlinja na planoti. Razlika je verjetno posledica pridelave koruze v kotlini in na pobočjih, saj planota zaradi hladne klime ni primerna za sajenje rastlin C₄, kot je koruza. Sočasno z napredovanjem dezertifikacije upada delež rastlin C₄ (npr. dreves) in narašča delež rastlin C₃ (grmičevje in zeli).