Vpliv obiskov na mikroklimo jam, rezultati meritev v Škocjanskih jamah

Avtorji

  • Vanja Debevec Public Service Agency Škocjan Caves Park, Slovenia
  • Jože Rakovec University of Ljubljana, Faculty of mathematics and physics, Chair of meteorology

DOI:

https://doi.org/10.3986/ac.v50i2-3.7397

Ključne besede:

Škocjanske jame, temperatura, ogljikov dioksid, vpliv obiskov, karakteristični čas eksponentnega upada

Povzetek

Turistična dejavnost v jamah lahko spreminja naravno jamsko mikroklimo, ki je v zaprtih jamah nespremenljiva ob ravnovesju med jamskim zrakom in jamskimi stenami. V odprtih jamah so možne izmenjave z zunanjim zrakom. Obiski jam lahko predvsem v zaprtih manjših jamah ogrozijo to ravnovesje, če se mikroklima ne vrne dovolj hitro v naravne razmere. Stalni monitoring temperature in koncentracije ogljikovega dioksida v Škocjanskih jamah omogoča oceno posledic obiskov. Za lokacije v Tihi jami (Kalvarija, Šotor, Prehod) so bili uporabljeni podatki iz leta 2016, za morebitne vplive v Šumeči jami (Most in Ponvice) pa podatki iz leta 2013. V obeh primerih so bili upoštevani tudi podatki za zunanji zrak z meteorološke postaje Škocjan na površju. V turističnem delu Škocjanskih jam je najbolj zaprt del jame lokacija v Tihi jami na Kalvariji, ko so vrata skozi umetno izkopan predor zaprta. Med obiski pa je mikroklima izpostavljena prepihu skozi odprta vrata in antropogenim emisijam. Podatki kažejo, da vpliv prepiha prevladuje nad vplivom neposrednih antropogenih emisij. Pozimi ali v hladnih dneh teče zrak navzgor in skozi predor iz jame, poleti ali v toplih dneh pa teče navzdol. V takih primerih se koncentracija CO2 izrazito zmanjša zaradi navzdolnjega učinka dimnika, saj je koncentracija v zunanjem zraku veliko nižja kot v jami. Podatki kažejo, da se temperatura čez noč in proti jutru vedno vrne na naravno vrednost tudi na tem precej majhnem prostoru v jami. Spremembe koncentracije CO2 trajajo dlje časa – do prvega obiska naslednje jutro, ko ob novem obisku nastane nova motnja. Podatki o časovnih potekih podpirajo teoretično predpostavko o eksponentnem upadu vpliva motenj nazaj proti naravnim razmeram, odvisno od velikosti jame in učinkovitosti izmenjav toplote, CO2, itd. z njenimi stenami. Za temperaturo je na Kalvariji ta značilni čas eksponentnega upada motenj približno od tri do šest ur. Vrnitev CO2 proti naravnim razmeram pa poteka dlje in ocena je manj zanesljiva od tiste za temperaturo. V dokaj odprti in veliki Šumeči jami je vpliv obiska zanemarljiv skozi vse leto. V tem delu jame lahko opazujemo vpliv zunanjih dnevnih in letnih sprememb, katerih amplitude so čedalje globlje v jami vse manjše, njihov fazni zaostanek pa je vse večji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Vanja Debevec, Public Service Agency Škocjan Caves Park, Slovenia

Vanja Debevec if finishing her PhD studies in the interdisciplinary programme Environmental Protection at University in Ljubljana, Faculty for Mathematics and Physics.  She received a bachelor’s degree in biology from Department for Biology, Faculty for biotechnology at University in Ljubljana and master's degree in science from the same institution.

She is working as Higher consultant for Nature Protection at Experts Service in Public Service Agency Škocjan Caves Park, Slovenia.

Jože Rakovec, University of Ljubljana, Faculty of mathematics and physics, Chair of meteorology

Retired professor, University of Ljubljana, Faculty of mathematics and physics, Chair of meteorology,

Objavljeno

2021-12-15

Kako citirati

Debevec, V., & Rakovec, J. (2021). Vpliv obiskov na mikroklimo jam, rezultati meritev v Škocjanskih jamah. Acta Carsologica, 50(2-3). https://doi.org/10.3986/ac.v50i2-3.7397

Številka

Rubrike

Original papers