Razumevanje časovne spremenljivosti smeri toka v kompleksnem kraškem sistemu (Planinska jama, Slovenija)

Povzetek

Kraški vodonosniki so izdatni, a ranljivi vodni viri, zato je razumevanje mehanizmov, ki vplivajo na pretoke kraških izvirov, zelo pomembno. V prispevku obravnavamo primer izvira reke Unice v Planinski jami in izvira v Malnih, ki drenirata kompleksen vodonosnik Notranjskega krasa. Čeprav imata izvira skupno zaledje, je porazdelitev pretoka med njima precej nenavadna. Ob nizkem vodostaju prevladuje izvir v Malnih, izvir reke Unice v Planinski jami pa od skupnega zaledja prejema le majhen del vode. Ob visokem vodostaju je pretok izvira Malni omejen, izvir Unice pa postane glavni iztok sistema. V članku ta opažanja pojasnimo z lokalno porazdelitvijo kanalov in podora povezanih s Skrivnostnim jezerom v Planinski jami. Tja se steka voda iz Rakovega Škocjana in vodonosnika Javornikov in od tam odteka proti obema izviroma. Podorno območje pred Skrivnostnem jezerom ob nizkih vodah omejuje odtok proti izviru Unice, zato večino vode odteče proti izviru Malni. Ob naraščanju dotoka se nivo v Skrivnostnem jezeru dvigne nad podor, zato voda prosto odteče v velike rove Rakovega rokava proti izviru Unice. Višina preliva omejuje hidravlični tlak in pretok proti izviru Malni. Opisano dogajanje smo preverili s hidravličnim modelom, ki ga sestavljajo znani in predvideni kanali ter pretoki dotokov v Skrivnostno jezero, pri čemer smo slednje izračunali iz arhivskih podatkov pretokov izvirov in ponornic. Izbrane parametre hidravličnega modela smo prilagajali z inverznim algoritmom in dosegli dobro ujemanje modelskih rezultatov in arhivskih meritev ob različnih vodostajih