Zmanjšana kakovost tal zaradi obdelave apnenčastih tal na subtropskem kitajskem kraškem območju

Povzetek

Obdelovalne prakse pomembno vplivajo na funkcionalnost in kakovost tal, ob tem pa vplivi različno dolgega trajanja obdelovanja v občutljivih kraških ekosistemih na jugozahodu Kitajske še vedno niso ustrezno opredeljeni. Avtorji so v tej raziskavi uporabili pristop kronološkega zaporedja ter na njegovi podlagi proučili spremembe v kakovosti kmetijskih tal in opredelili njihove ključne dejavnike. Izbrali in vzorčili so pet stopenj rabe zemljišč: naravni gozdni rezervat kot referenco, nedavno požgano zemljišče (0 a) in obdelovalna zemljišča, ki so se obdelovala 1, 5, 15 in 30 let (1 a, 5 a, 15 a, 30 a) na subtropskem kraškem območju na jugozahodu Kitajske. Z uporabo metod celotnega podatkovnega niza in minimalnega podatkovnega niza so oblikovali indeks kakovosti tal. Iz analize glavnih komponent je razvidno, da so kalcij, vsebnost mulja in silicij ključni kazalniki v minimalnem podatkovnem nizu. Na podlagi ocen celotnega podatkovnega niza in minimalnega podatkovnega niza je opazno postopno upadanje indeksa kakovosti tal, ob tem pa se podaljšuje trajanje obdelovanja po praksah sekanja in požiganja (R² = 0,67 – indeks kakovosti tal, izpeljan iz celotnega in minimalnega podatkovnega niza), kar kaže, da kmetijske dejavnosti pomembno spreminjajo fizikalno-kemijske lastnosti tal in povzročajo njihovo degradacijo. Ugotovljeno zmanjšanje kakovosti tal je mogoče razložiti z dvema glavnima razlogoma: (1) izčrpavanje matrice, ki tvori tla, na plitvih kraških območjih in (2) pospešena izguba v kislini netopnih ostankov zaradi okrepljenega vpliva vremenskih razmer ob obdelavi tal. Te ugotovitve kažejo na veliko ranljivost kraških tal ob dolgotrajnem kmetovanju, pri čemer omejena količina pedogenih materialov in intenzivno kemično prepere­vanje skupaj kakovost še poslabšujeta. Ta raziskava zagotavlja ključna spoznanja za pripravo trajnostnih strategij upravljanja zemljišč na kraških območjih ter poudarja pomen praks, s kat­erimi se ohranja rodovitnost tal, zmanjšuje izguba ostankov in se ohranjajo bistvene ekosistemske storitve. Glede na to, da model minimalnega podatkovnega niza pojasnjuje 67 % variance indeksa kakovosti tal, izpeljanega iz celotnega podatkovnega niza, je to učinkovito in praktično orodje za spremljanje kako­vosti tal na občutljivih kraških območjih ter podpira trajnostno načrtovanje rabe zemljišč, ki temelji na dokazih.