Nastanek klastičnih sedimentov v jami Atl v gorovju Sierra Zongolica, Veracruz, Mehika, in njihova povezava s pokritostjo tal

Povzetek

Alohtoni jamski sedimenti vsebujejo pomembne paleontološke in arheološke zapise ter kazalnike nedavnih ekoloških procesov. Za pravilno razlago teh zapisov je treba poznati vire sedimentov in procese odlaganja, zlasti medsebojno povezanost vertikalnega in lateralnega prenosa sedimentov. V primerjavi z nižinskim krasom je znanje o tropskih gorskih kraških geosistemih precej skromno. Da bi izsledili izvor in poti prenosa sedimentov, so avtorji raziskali jamo Atl v gorovju Sierra Zongolica v Veracruzu v Mehiki. Na podlagi terenskih raziskav in kartiranja so ugotovili, da ima jama dve horizontalni stopnji, ki predstavljata freatične kanale in starodavne stopnje stabilnosti, ter da je na vhodu epigenetska jama s točko napajanja, njen vir pa je potok. Primerjalna študija profilov površinske prsti in diamiktitnega faciesa usedlin na jamskem dnu je vključevala terenski morfološki opis, mikromorfološka opazovanja, analizo velikosti delcev, kolorimetrijo, analizo kemične sestave z XRF in identifikacijo glinenih mineralov z XRD. Iz rezultatov je razvidno, da so jamski nanosi bolj podobni mladim aluvialnim in kolu­vialnim tlom v bližini vhoda kot pa tlom Terra Rossa v zrelem stadiju, ki so se razvila nad apnenčasto formacijo, v kateri je jama. To dokazuje prevladujočo vlogo lateralnega aluvialnega prenosa z visokointenzivnimi dogodki pri oblikovanju jamske­ga diamikta z zelo majhnim prispevkom vertikalne erozije tal Terra Rossa. Glavna izvorna kamnina aluvialnih in koluvialnih materialov, ki tvorijo nanose v jami, so siliciklastični sedimenti formacije Necoxtla, tla Terra Rossa pa so nastala iz tefre vul­kana Orizaba. Visoke vrednosti kemijskega indeksa sprememb in visoka vsebnost gline s prevladujočim kaolinitom kažejo na večji vremenski vpliv tal Terra Rossa v primerjavi z drugimi proučenimi površinskimi in podzemnimi materiali.