Pogozdovanje skupnih zemljišč na Krasu: odnosi med oblastmi in lokalnim prebivalstvom ter ekonomske posledice pogozdovanja
DOI:
https://doi.org/10.3986/ac.v53i1.13483Ključne besede:
skupna zemlja, Kras, pogozdovanje, Mediteran, okoljska zgodovinaPovzetek
Ugotovitve okoljske zgodovine delujejo v službi ekologije in predstavljajo pomemben prispevek k razumevanju trajnostnega upravljanja prostorov. Prispevek osvetliti odnos med lokalnim prebivalstvom in oblastjo na temo pogozdovanja skupnih zemljišč v Komnu v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja ter slednje postavi v širši sredozemski kontekst. Lokalno prebivalstvo ni bilo uprto proti samem pogozdovanju, temveč proti prepovedi užitkov na pogozdenih zemljiščih, ki je imela velike ekonomske posledice za lokalno prebivalstvo. Oblast pri pogozdovalnih odločbah ni vedno upoštevala letnega kmetijskega procesa, lokalnih navad in potreb po naravnih virih. Prepovedi užitkov je sledilo pomanjkanje krme in drv, ki se odrazilo v gozdnih prekrških. Pogozdovanje je tako spodvrglo osnovo kmetovanja. Poleg tega pa so pogozdena zemljišča relativno dolgo časa ostala v skupni lasti.
Prenosi
Literatura
REFERENCES
Archival sources:
ASTS - Archivio di Stato di Trieste, Catasto Franceschino, Mappe del Cat. Franc., Distretto di Rifembergo, Comune di Comen, box 130.
PAK - Pokrajinski arhiv Koper, Okrajno sodišče Sežana (fond 80), 1.1., 5.
PAK - Pokrajinski arhiv Koper, Okrajno glavarstvo v Sežani (fond 633), boxes 144, 177, 205, 211, 222, 265, 275, 302, 358, 394.
Internet resources:
E-sodstvo (Elektronska zemljiška knjiga): Redni izpis/zgodovinski izpisek/katastrska občina Komen. https://evlozisce.sodisce.si/evlozisce/javni_izpisi/list.html (last access to the site 2023-02-16).
Literature:
A. B. (partially anonymous), 1851: Glas iz Krasa za obdelanje Krasa. In: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 14 - 15, 9, 02.04.1851, 09.04.1851.
Beltram, V., 1946: Pogozdovanje Krasa ni problem. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo Ljudske republike Slovenije, Ljubljana.
Blaznik, P., 1970: Kolektivna kmečka posest. In: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog: 1. zvezek: Agrarno gospodarstvo, Državna založba Slovenije, pp. 149–160, Ljubljana.
Bogataj, N., 2021: Slovenske srenje kot izročilo in priložnost. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
Brock, E., 2014: New Patterns in Old Places. Forest History for the Global Present. In: The Oxford Handbook of Environmental History, Oxford University Press, pp. 154–177, New York.
Bunc, F., 1853: Besedica o Krasu s kratkim opisom Komenske fare. In: Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 32, 20.04.1853.
Burges, N. A., 1968: Flora Europaea: Rosaceae to Umbelliferae. Cambridge University Press, pp. 304–305, Cambridge.
Castri, F., & A. H. Mooney, 1973: Mediterranean Type Ecosystems: Origin and Structure. Ecological Studies, London.
Ciglič, R., Hrvatin, M., Komac, B., & D. Perko, 2012: Kras kot kazalnik za določanje manj primernih območij za kmetijstvo. In: Acta geographica Slovenica, 52, 1, pp. 61–98.
Culiberg, M., 1994: Dezertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. In: Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji, 22, pp. 201–217.
Culiberg, M., 2008: Vegetacija Krasa v preteklosti. In: Kras: trajnostni razvoj kraške pokrajine, Založba ZRC SAZU, pp. 100–101, Ljubljana.
Dallman, R. P., 1998: Plant Life in the World's Mediterranean Climates: California, Chile, South Africa, Australia, and the Mediterranean Basin. University of California Press.
Fakin Bajec, J., 2015: Komen - kraški Pariz: interpretacija krajevne zgodovine na podlagi ustnih in časopisnih virov iz prve polovice 20. stoletja. In: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino (Iz zgodovine Krasa), 63, 3, pp. 607–626.
Fakin Bajec, J., 2019: Vpliv urbanega razvoja Trsta na življenje kraškega kmeta konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. In: Kronika (Iz zgodovine Trsta), 67, 3, pp. 629–648.
Gabršček, A., 1894: Kažipot po pokneženi grofiji Goriško-Gradiški, 1, Gorica.
Gabršček, A., 1911: Kažipot po pokneženi grofiji Goriško-Gradiški, 16, Gorica.
Gams, I., 1991a : Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa na kmetijsko rabo tal. In: Geografski zbornik = Acta geographica, 31, pp. 5–106.
Gams, I., 1991b: The origin of the term karst in the time of transition of karst (kras) from deforestation to forestation. In: Proceedings of the International Conference on Environmental Changes in Karst Areas, Università di Padova, pp. 1–8, Padova.
Gams, I., & M. Gabrovec, 1999: Land use and human impact in the Dinaric karst. In: Karst and agriculture in the world, Societa speleologia Italiana, pp. 55–70 Roma.
Gašperšič, F., & I. Winkler, 1986: Ponovna ozelenitev in gozdnogospodarsko aktiviranje slovenskega krasa. In: Gozdarski vestnik, 44, 5, pp. 169–183.
Granda, S., 2023: Marginalije k ekološki zgodovini. The manuscript is held by the author of this article.
Grove, A. T., & O. Rackham, 2003: The nature of Mediterranean Europe: An Ecological History. Yale University Press, London.
Jurc, M., 1993: Zdravstveno stanje in razvojna težnja mladega črnega bora na slovenskem Krasu. In: Gozdarski vestnik, 51, 4, pp. 178–190.
Južnič, S., 2013: Kraševec gospodar v Bruslju: ob tristoletnici rojstva Janeza Filipa Kobencla. In: Kras: revija o Krasu in krasu, o ljudeh in njihovem ustvarjanju, 122/123, pp. 14–19.
Kladnik, D., Petek, F., & M. Urbanc, 2008: Pogozdovanje in ogozdovanje. In: Kras: Trajnostni razvoj kraške pokrajine, Založba ZRC, pp. 136–145, Ljubljana.
Kos, M., 1952: Kmet na Krasu pred petsto leti. In: Razgledi: Mesečnik za umetnost in znanost, 7, pp. 226–237.
Kranjc, A., 1999: Reafforestation of Kras – improvement or degradation? In: Proceedings of the International Seminar on Land Degradation and Desertification, International Geographical Union, pp. 71–76, Aveiro.
Kranjc, A., 2012: Dinaric Karst: an example of deforestation and desertification of limestone terrain. In: Deforestation around the world, pp. 73–94.
Križnar, N., 1999: Etnografska podoba Krasa. In: Kras, pokrajina, življenje, ljudje, Založba ZRC SAZU, pp. 217–251, Ljubljana.
Lazarević, Ž., 2009: Plasti prostora in časa: iz gospodarske zgodovine Slovenije prve polovice 20. stoletja. Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana.
Levi, G., 1995: Nematerialna dediščina, Življenjska pot piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja. Studia humanitatis, ŠKUC, Filozofska fakulteta, Ljubljana,
Marušič, B., 1999: Na Krasu od konca antike do današnjih dni. In. Kras: pokrajina, življenje, ljudje, Založba ZRC, SAZU, pp. 164–189, Ljubljana.
Mlinšek, D., 1993: Beseda o knjigi. In. Dinarski jelovo bukovi gozdovi v Sloveniji, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in gozdna gospodarstva, Ljubljana.
Ostrom, E., 1990: Governing the Commons: The Evolution of Institutions for Collective Action. Cambridge University Press, Cambridge.
Panjek, A., 2006: Človek, zemlja, kamen, burja: zgodovina kulturne krajine Krasa. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
Panjek, A., 2015: Kulturna krajina in okolje Krasa: o rabi naravnih virov v novem veku. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
Panjek A., Larsson J., & L. Mocarelli, 2017: Integrated peasant economy in a comparative perspective: Alps, Scandinavia and beyond. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
Panjek, A., 2018: Against the Desert in the Karst: a Paradigm-shift from Ruined Landscape to Cultural Savannah. In: Ekonomska i ekohistorija, 14, 1, pp. 52–71.
Pavlin, V., 2022: Hans in družina Kobenzl - od prebivalcev Štanjela do zemljiških gospodov. In: I Cobenzl: una famiglia europea tra politica, arte e diplomazia (1508-1823) I, Archivio di Stato di Gorizia, pp. 69–95, Roma, Gorizia.
Peresin Meden, N., 2017: Vloga vaške skupnosti in zemljiškega gospoda pri upravljanju srenjske zemlje v zgodnjem novem veku in na primeru devinskega gospostva na Krasu (magistrsko delo), Univerza na Primorskem, Koper.
Peresin Meden, N., 2019: Srenjska zemlja v sodobnem mednarodnem zgodovinopisju: aktualna vprašanja / Communal Land in Modern International Historiography: Topical Questions. In: Prispevki za novejšo zgodovino, 59, 3, pp. 132–153.
Perko, F., & I. Grdina, 2013: Gozd in gozdarstvo v Bleiweisovih novicah 1843-1902. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba Jutro, Ljubljana.
Perko, F., 2016: Od ogolelega do gozdnatega krasa: pogozdovanje krasa. Zveza gozdarskih društev Slovenije, Gozdarska založba Jutro, Ljubljana.
Perko, F., 2018: Josip Koller: začetnik pogozdovanja krasa s črnim borom. In: Gozdarski vestnik, 76, 5/6, pp. 249–254.
Pinto Correia, T., 1993: Threatened landscape in Alentejo, Portugal: the ‘montado’ and other ‘agro-silvo-pastoral’ systems. In: Landscape and Urban Planning, 24, 1-4, pp. 43–48.
Premrl, B., 2018: Slavno županstvo v Koprivi. Zgodovina iz turna Sv. Elije. Založba ZRC, Ljubljana.
Rajšp, V., & D. Trpin, 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 (1804), 3. zvezek. ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana.
Remec, M., 2021. Črni bor kot črna kuga: odnos lokalnega prebivalstva do pogozdovanja s črnim borom na Krasu v 19. in 20. stoletju. In: Prispevki za novejšo zgodovino, 61, 2, pp. 43–66.
Rubbia, K., 1912: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranjskem: poročilo komisije za pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski o delovanju od leta 1886 do konca leta 1911: z dvema podobama. Pogozdovalna komisija, Ljubljana.
Rutar, S., 1892: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, I. del: Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem oziru. Matica Slovenska, Ljubljana.
Rutar, S., 1893: Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska, II. del: Zgodovinski opis (12 podob). Matica Slovenska, Ljubljana.
Shaw R. T., 2008: Foreign Travelers in the Slovene Karst 1486-1900. Inštitut za raziskovanje Krasa, Založba ZRC, Ljubljana.
Smole, M., 1982: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Sörlin, S., & P. Warde, 2007: The Problem of the Problem of Environmental History: A Re-Reading of the Field. In: Environmental History, 12, 1, pp. 107–130.
Stopar, I., 2006: Rihemberk, sivi grad v dolini Branice. In: Kronika Rihemberka – Branika, Branik, Kulturno posvetno društvo Franc Zgonik Branik, Krajevna skupnost Branik, pp. 19–42, Branik.
Studen, A., 2021: »Kruh je najti le v hudo redkih hišah«: Postanek v Senožečah v času pereče eksistenčne krize sredi 60. let 19. stoletja. In: Dolenčev zbornik 2021: ob 200-letnici ustanovitve pivovarne Adria in 60-letnici rojstva senožeškega zgodovinarja Ervina Dolenca, Občina Divača, Divača.
Šebenik, D., & A. Bončina, 2004: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega območja v obdobju 1830–2000. In: Gozdarski vestnik, 62, 9, pp. 355–366.
Valenčič, V., 1970: Gozdarstvo. In: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zvezek: Agrarno gospodarstvo, Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Vidmar, C., Jogan, S., Bavčar, M., Jereb, Z., & M. Kmecl, 1994: Kronika Rihemberka – Branika. Krajevna skupnost Branik, Branik.
Vilfan, S., 1961: Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Slovenska matica, Ljubljana.
Vilfan, S., 1980: Soseske in druge podeželske skupnosti. In: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog: 2. zvezek: Družbena razmerja in gibanja, Državna založba Slovenije, pp. 9–74, Ljubljana.
Vilfan, S., 1991: Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana.
Zorn, M., Kumer, P., & M. Ferk, 2015: Od gozda do gozda ali kje je goli, kamniti Kras? In: Kronika (Iz zgodovine Krasa), 63, 3, pp. 561–574.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
