Sledovi starih poledenitev v kraškem okolju – študija primera v Beneških predalpah

Povzetek

Za rekonstrukcijo starodavnih poledenitev na gorskem območju je treba v njihovem topografskem kontekstu skupaj obravnavati oblike erozije in akumulacije, da bi lahko modelirali relativne ledeniške sisteme, ki jih je mogoče razumeti na podlagi medsebojne povezanosti med raznimi oblikami. Na kraških območjih so oblike ledeniške erozije pogosto zlahka prepoznavne, saj so se zaradi geomorfološke dinamike dobro ohranile. Ob tem pa so zelo stare oblike odlaganja komaj zaznavne ali jih sploh ni, saj se je tudi zaradi kemičnega preperevanja zmanjšala prostornina moren, pri čemer so nekatere popolnoma izginile. Kot vzorčni primer so prikazane reliktne oblike starodavnega lokalnega ledeniškega sistema Valon del Malera, razvitega v jurskem apnencu in glavnem dolomitu, ki se je delno ohranil v Lesinskih Alpah (Beneške predalpe, SV Italija), delno pa v bližnjem masivu Carega (Mali Dolomiti). Iz oblike erozije je razviden razpad segmenta ledeniške doline zaradi pospešene erozije, ki jo je mogoče pripisati aktivni tektoniki vzdolž pomembnega sistema prelomov. Drugi deli ledeniške doline, ki so v obliki korita, so zelo dobro ohranjeni. Poleg tega je mogoče zaznati oblike, ki so posledica čezmernega odtisa nekaterih starih morenskih grebenov, saj se je v ugodnih primerih morenski pokrov na stiku pokrova in kamnine osnovnega apnenca počasneje zniževal v primerjavi z okoliškimi skalnatimi površinami, ki jih ne prekrivajo nanosi meljevca, kar je povzročilo nastanek skalnatih grebenov. Vendar je začasni vodonosnik, ki je visel znotraj morene, spodbudil razvoj pokritih škrapelj v apnencu, z izoliranimi skalnimi vrhovi ali stebri. Opisani so grebeni, ki jih večinoma ali v celoti oblikujejo kamnine na mestu, za katere se glede na vse dokaze zdi, da so posledica čezmernega odtisa starih morenskih grebenov, ki so delno ali v celoti erodirani.