Bogate niti tekstilne proizvodnje na Goriškem
Ključne besede:
tekstil, industrija, zgodovina, lan, svila, GoriškaPovzetek
Tekstilna industrija na območju slovensko-italijanskih stikov ima bogato, stoletja dolgo zgodovino. Zaradi strateške lege in naravnih virov, kot so reke in rodovitna tla, so se v teh krajih razvijale različne obrtne dejavnosti, med katerimi je imela tekstilna industrija pomembno vlogo. Mesta in vasi na tem območju so bili v različnih obdobjih ključni centri tekstilne produkcije. Tekstilna industrija pa še vedno igra vidno vlogo v lokalnem gospodarstvu in do danes ostaja eden od stebrov identitete lokalnega prebivalstva ter kulturne dediščine.
Prenosi
Literatura
Beguš, I. 2020: Dolga zgodovina industrije v Ajdovščini: osredotočeni obrati ob Hublju (oris od 16. do začetka 20. stoletja). V: Mikro in makro: pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, str. 163–86. Založba Univerze na Primorskem. Dostopno na: https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7023-13-8(1)/978-961-7023-13-8(1).163-186.pdf
Chinni, V. A. 2003: La sericoltura a Gorizia V: Guadagnino, O. in Gasparrini, V.; Tracce di Seta in Italia.nel racconto dei Club: Luoghi, manufatti, testimonianze, str. 52–54. Dostopno na: https://ficlu.org/downloads/tracce-di-seta-in-italia.pdf
D’Ercoli, R. 2016: Il punto Fiandra – The Flanders stich. V: Mauri, Miriam (ed) Merletto goriziano: un viaggio fra le trame, str. 54–75. Udine: Società filologica friulana. Dilaria, S. 2022: Purple-dyeing in Roman Aquileia? New data from recent excavations at the Insula of the Wounded Beasts. V: Rivista di Archeologia, 45, str. 47–65.
Gostencnik, K. 2013: Textile production and trade in Roman Noricum. V: Gleba M. in Pásztokáí Szeőke, J. (ur.), Work and Identity. The agents of textile production and exchange in the Roman period. Oxford – Oakville, str. 60–86.
Gri, G. P. 2000: Tessere tela, tessere simboli: antropologia e storia dell’abbigliamento in area alpina. Udine: Forum.
Ipavec, V. M. 2008: Murve in kavalirji: svilogojstvo na Goriškem. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Jazbec Tomaić, I. 2017: Između dviju provincija: tkanine Jacopa Linussija u Istri/Between two Provinces: Jacopo Linussio’s Fabrics in Istria. V: Bradara, T. (ur.), Istra u novom vijeku = Istria in the modern period. Pula: Arheološki muzej Istre. Dostopno na: https://www.academia.edu/36004147/Izme%C4%91u_dviju_provincija_tkanine_Jacopa_Linussija_u_Istri_Between_two_Provinces_Jacopo_Linussio_s_Fabrics_in_Istria
Karg, S. 2011: New research on the cultural history of the useful plant Linum usitatissimum L. (flax), a resource for food and textiles for 8,000 years. Veget Hist Archaeobot 20: 507–508 (2011). https://doi.org/10.1007/s00334-011-0326-y
Kofol, K. (ur.), 2020: Prve posoške tovarne: industrializacija Gornjega Posočja 1947-2020. Tolmin: Tolminski muzej.
Krečič, D. 2018: Tekstina skozi čas: od ustanovitve do danes. Ajdovščina: Tekstina.
Rottoli, M., Castiglioni, E. 2009: Prehistory of plant growing and collecting in northern Italy, based on seed remains from the early Neolithic to the Chalcolithic (c. 5600–2100 cal B.C.). Veget Hist Archaeobot 18: 91–103. https://doi.org/10.1007/s00334-007-0139-1
Matelda Puppini, L. 2023: Jacopo Linussio tra tradizione artigianale e fabbrica. Dostopno na: https://www.nonsolocarnia.info/laura-matelda-puppini-jacopo-linussio-tra-tradizione-artigianale-e-fabbrica/
Marušič, B. 2015: Poskus orisa industrije na Goriškem pred in po prvi svetovni vojni. V: Miklavčič-Brezigar, I. (ur.), Industrijska dediščina na Goriškem: Meblo, MIP, Tekstina, SIA, Salonit, Lipa, Remiza --- in še mnogo drugih. [Nova Gorica]: Goriški muzej, str.
–12.
Panariti, L. 1993: Innovazione e ritardo technologico: L’industria della seta nel Goriziano del settecento. V: Bellina, M. (ur.), Il filo lucente: la produzione della seta e il mercato della moda a Gorizia 1725–1915: catalogo, str. 17–43. Monfalcone: Laguna.
Pavšič Milost, A. 2015: Kratek pregled razvoja in dustrije in rudarstva severnoprimorske regije v razdobju 1947-1997. V: Miklavčič-Brezigar, I. (ur.), Industrijska dediščina na Goriškem: Meblo, MIP, Tekstina, SIA, Salonit, Lipa, Remiza --- in še mnogo drugih. [No-
va Gorica]: Goriški muzej, str. 17–30
Pillon, L. 2021: Tra la terra e il cielo: i meravigliosiricami delle Orsoline: quaderno didattico. [S. l.]: Ente regionale per il patrimonio Culturale della regione Friuli Venezia Giulia.
Porpora, G. 2003: La sericoltura in Friuli Venezia Giulia, V: Guadagnino, O. in Gasparrini, V.; Tracce di Seta in Italia...nel racconto dei Club: Luoghi, manufatti, testimonianze, str. 46-52. Dostopno na: https://ficlu.org/downloads/tracce-di-seta-in-italia.pdf
Zanier, C. 1994: Current Historical Research into the Silk Industry in Italy. V: Textile History, 25(1): 61-78. doi: 10.1179/004049694793712069.
Žontar, J. 1957: Svilogojstvo in svilarstvo na Slovenskem od 16. do 20. stoletja = Die Seidenzucht und das Seidengewerbe im slowenischen Volksgebiet vom 16. bis zum 20. Jahrhundert. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Goriški muzej: https://goriskimuzej.si/o-nas/galerija/arheologija (dostop: 7. 11. 2024).
Friuli-Venezia Giulia - From the ENAPI collection: lace: https://movio.beniculturali.it/beap/merletti/en/57/friuli-venezia-giulia (dostop: 7. 11. 2024).
Il Merletto Goriziano, Scuola Merletti di Gorizia: https://merlettogoriziano.org/ Scuola Merletti di Gorizia (dostop: 7. 11. 2024).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki