Goriške perice pred prvo svetovno vojno
Ključne besede:
(slovenske) perice, pranje perila, Koren, Vrtojbica, Soča, Gorica, podeželje – mestoPovzetek
Članek se ukvarja z opravili peric na Goriškem. Naporno delo so najpogosteje opravljale okoliške ženske, a tudi mestne služkinje. Delo je bilo razporejeno po dnevih celotnega tedna. V obdobju pred prvo svetovno vojno v Gorici ni obratovala nobena pralnica, vendar so glede tega vprašanja vseskozi potekale debate med občino in družino industrialcev Ritter, ki je postala lastnica bregov ob Soči. Medtem so perice nadaljevale s svojim delom tako na bolj nevarnih bregovih Soče kot v okoliških vodotokih Kornu in Vrtojbici ter pri številnih vodnjakih po mestu. Perice so pomembno prispevale k proračunu domačih družin, obenem pa skrbele za vez med podeželjem in mestom.
Prenosi
Literatura
ASPG – Archivio Storico Provinciale – Gorizia,
Censimenti della popolazione del comune di Gorizia 1830–1910.
Special-Orts-Repertorium, Gorica in Gradiška, za štetja v letu 1880, 1890, 1900 in 1910.
Soča, 5. 9. 1879.
Soča, 22. 12. 1882.
Ženski list, X, 1933, št. 8.
Cergol Paradiž, A., Testen Koren, P. 2022: Slovenske priseljenke v Trstu: vprašanje identitete ob ljudskem štetju 1910. Dve domovini: razprave o izseljenstvu, [št.] 55, 151–171.
Destovnik, I. 2002: Moč šibkih. Ženske v času kmečkega gospodarjenja. Celovec: Založba Drava.
Douglas, M. 1994 (cop. 1966): Purity and Danger. An Analysis of the Concepts of Pollution and Taboo.
New York, London: Routledge.
Kalc, A. 2004: Žensko prebivalstvo v Trstu leta 1775: nekaj socialno-demografskih in gospodarskih vidikov ter metodoloških vprašanj. Zgodovinski časopis, 58, št. 3/4, 2004, 337–376.
Luchitta, A. 1987: L’industria cotoniera nella contea di Gorizia e Gradisca. Annali di storia isontina: societa, economia, beni culturali, št. 3, 65–87.
Marušič, B. 2005: Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848–1899. Nova Gorica: Goriški muzej.
Musetti, G., Lampariello Rosei, S., Nanut, D., Rossi M. (ur.) 2007: Donne di frontiera. Vita società cultura lotta politica nel territorio del confine orientale italiano nei racconti delle protagoniste (1914–2006) 2. Trieste: Il Ramo d’Oro Editore.
Orehovec, M. 1997: Delo Istrank v Trstu, Etnolog. 7=(58), 115–129.
Orehovec, M. 2001: Ženske in delo v Istri v 20. stoletju, magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za sociologijo.
Planissi, F. 2004: Feminilità goriziane. Gorizia: Edizioni della Laguna.
Repinc, M. 2001: Perice v Boljuncu. Etnolog, 11=(62), 127–144.
Testen Koren, P. 2013: Plačano hišno delo, pravne norme in vsakdanja praksa: goriške služkinje v 19. in na začetku 20. stoletja. V: Verginella, M. (ur.). Dolga pot pravic žensk: pravna in politična zgodovina žensk na Slovenskem. 1. izd. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete: Studia humanitatis, 185–212.
Testen Koren, P. 2013a: Služkinje kot del slovenske narodne skupnosti na Goriškem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. V: Grdina, I. (ur.). Eliminacionizem in emancipacija: zbornik razprav. Ljubljana: Založba ZRC, 45–61.
Testen Koren, P. 2016: La nostra “materia prima”: le donne slovene a servizio a Gorizia tra otto e novecento. V: Verginella, M. (ur.). Sconfinamenti storiografici e attraversamenti di confini. Trieste: Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Venezia Giulia. Qualestoria, a. 44, n. 1, 47–63.
Verginella, M. 2003: O nevidni ženski delovni sili. Delta, št. 3/4, 71–79.
Verginella, M. 2006: Ženska obrobja. Vpis žensk v zgodovino Slovencev. Ljubljana: Delta.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
