O Novi Gorici in o okoliščinah njenega nastajanja

Abstract

Razlog za nastanek Nove Gorice je odločitev pariške mirovne konference (10. februar 1947) o poteku nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo/Slovenijo. Meja je namreč središče Goriške ločila od zaledja, ki je po pogodbi v veliki meri pripadalo Jugoslaviji. Še predno je bila nova meja uradno potrjena, so se začele priprave, kako nadomestiti izgubo deželnega središča. Ob sodelovanju vlade Ljudske republike Slovenije je pripravo za izgradnjo novega mesta začel Okrajni ljudski odbor Gorica. Njegovi organi so najprej obravnavali predloge o lokaciji. Kasneje, ko je bila meja 15. septembra 1947 uresničena, je lokacijo potrdila republiška vlada, ki je tudi zadolžila arhitekta in urbanista Edvarda Ravnikarja, da pripravi idejni načrt za novo mesto. Bilo je locirano med postajo Gorica na progi bohinjske železnice, vzpetino Kostanjevica in opekarno na Solkanskem polju. Izgradnja Nove Gorice je bila naloga jugoslovanske države, ki je za izvajalce začetnih del, poleg poklicnih ustanov, predvidela tudi mladinske delovne brigade. Te so na gradbišče prišle v začetku meseca decembra 1947. Nova Gorica je nastala predvsem kot življenjska nuja in nadomestilo za izgubljeno stoletno središče Goriške, vsi drugi razlogi so bili drugotnega pomena.