Kaj so Slovenci v 19. stoletju vedeli o Furlanih in kako so Furlane spoznavali?

Povzetek

stoletje, stoletje narodov, je pri Slovencih ob izkušnjah tisočletnega sobivanja zbudilo novo in spremenjeno obliko zanimanja za njih zahodne sosede – Furlane. K temu interesu je pripomoglo tudi sočasno iskanje in utrjevanje slovenske istovetnosti/identitete. Furlanija je kot ozemlje s pojasnjevanjem predvsem kulturnih značilnosti njenega prebivalstva dobivala podobo skupnosti, ki jo je bilo treba obravnavati in razumevati ločeno od Italijanov. Poznavanje furlanskega sveta je vsebovalo antropološke, jezikovne in kulturne vidike v najbolj širokem pomenu te besede. Zanimanje za Furlane je bilo tudi tesno povezano s poznavanjem razmer pri »furlanskih Slovencih« (Beneška Slovenija/Slavia italiana). Jezikovna in etnična pestrost ter zapletenost furlanskega prostora je prinašala tudi mnoge napačne razlage in nenatančna identitetna opredeljevanja. Od Štefana Kociančiča, ki je okoli leta 1850 prvi obširneje pisal o Furlanih, se je zvrstilo več slovenskih avtorjev s publicističnimi in strokovnimi besedili.