Halofitna vegetacija ob slovenski morski obali: Thero-Salicornietea in Spartinetea maritimae
Ključne besede:
fitocenologija, halofitna vegetacija, klasifikacija, Severni Jadran, Thero-Salicornietea, Spartinetea maritimae.Povzetek
S standardno Braun-Blanquetovo metodo smo vzorčili halofitno vegetacijo na sedimentni morski obali v Sloveniji. Vseh 140 zbranih popisov je bilo klasificiranih s pomočjo programa SYN-TAX 2000. Nastali dendrogram je ločil 5 dobro definiranih šopov, okarakteriziranih z različnimi dominantnimi vrstami. Dva dobro ločena šopa sta bila nadalje obdelana v tej študiji. Floristično revna asociacija Suaedo maritimae-Salicornietum patulae Brullo et Funari ex Géhu et Géhu Franck 1984 teži h graditvi enovrstnih sestojev z vrsto Salicornia europaea s. l. na muljastih hipersalinih rastiščih. Asociacija Suaedo maritimae-Bassietum hirsutae Br.-Bl. 1928 z visoko abundanco vrste Suaeda maritima zaseda manjše površine na bolj suhih rastiščih. Obe smo uvrstili v razred halofitnih enoletnic Thero-Salicornietea. Obmorska močvirja z dominantno vrsto Spartina maritima predstavljajo asociacijo Limonio-Spartinetum maritimae (Pignatti 1966) Beeft. et Géhu 1973 (razred Spartinetea maritimae), ki kolonizira muljaste otočke, izpostavljene plimovanju in valovanju, in dobro prenašajo brakično vodo, ki mora biti bogata s hranili.
Prenosi
Literatura
Béguinot, A. 1941: La vita delle piante vascolari. In: La laguna di Venezia. Ferrari, Venezia, 3, p.5, t. 9 (2): 1–369.
Biondi, E. 1998: Diversità fitocenotica degli ambienti costieri italiani. Boll. Mus. Civ. St. Nat. Venezia 49: 39–105.
Braun-Blanquet, J. 1951: Les Groupements Végétaux de la France Méditerranéenne. Centre National de la recherché scientifique (service de la Carte des Groupements Végétaux) et Direction de la carte des Groupements Végétaux de l’afrique du Nord, 297 pp + 16.
Braun-Blanquet, J. 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde, Springer Verlag, Wien New York.
Darovec, D. 1992: Pregled zgodovine Istre. Knjižnica Annales, 1. Ponatis. Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Primorske novice, 88 pp.
Dierschke, H. 1994: Pflanzensoziologie: Grundlage und Methode. Stuttgart, Ulmer.
Ferrari, C., Gerdol R. & Piccoli F. 1985: The halophilous vegetation of the Po Delta (northern Italy ). Vegetatio 61: 5–14.
Fornaciari, G. 1968: Aspetti floristici e fitosociologici della Laguna di Grado e del suo litorale. Atti Accad. Sci. Lett. Arti Udine 6: 5–199.
Frondoni, R. & Iberite, M. 2002. The halophile vegetation of the sedimentary coast of Lazio (central Tyrrhenian District, Italy). Plant Biosystems 136(1): 49–67.
Géhu, J. M. 1999: Schéma synsystématique des principales classes de végétations littorales sédimentaries européennes avec références à d’ autres territoires holoarctiques. Ann. Bot. (Roma) 56(1): 5–52.
Géhu, J.M., Costa, M., Scoppola, A., Biondi, E., Marchiori, S., Peris, J. B., Franck, J., Canglia, G. & Veri, L. 1984: Essai synsystématique et synchorologique sur les végétations littorales italiennes dans un but conservatiore. Doc. Phytosoc. N.S. 8: 393–474.
Géhu, J. M. & Biondi, E. 1994: Végétation du littorale de la Corse: essai de synthése phytosociologique. Braun-Blanquetia 13: 1–149.
Géhu, J.M. & Biondi, E. 1995: Essai de typologie phytosociologique des habitats et des végétations halophiles des littoraux sedimentaries perimediterraneens halophiles des littoraux sedimentaries périméditerranéens et thermoatlantiques. Fitosociologia 30: 201–212.
Géhu, J.M. & Biondi, E. 1996: Synoptique des associations végétales du littoral adriatique italien. Giorn. Bot. Ital. 130 (1): 257–270.
Iberite, M. & Frondoni, R. 1997: Contributo alla conoscenza della vegetazione del Parco Nazionale del Circeo: le comunità a salicornie annuali. Fitosociologia 34: 121–125.
Kaligarič, M. 1996 : Threat status of halophyte flora and vegetation. In: Gregori, J. (ed.) Narava Slovenije, stanje in perspektive, Društvo ekologov Slovenije. Zbornik prispevkov o naravni dediščini Slovenije, Ljubljana: 113–121.
Kaligarič, M. 1997: Rastlinstvo Škocjanskega zatoka – deset let kasneje. Falco (Koper) 11: 11–12.
Kaligarič, M. 1998: Botanični pogled na možne ureditve naravnega rezervata Škocjanski zatok. Ann. Ser. hist. nat. 8 (13): 131–142.
Kaligarič, M. & Tratnik, M. 1981: Ohranimo Sečoveljske soline. Proteus 44: 122–126.
Kaligarič, M. & Wraber, T. 1988: Obmorski lan in klasnata tavžentroža v Sloveniji nista izumrla. Proteus 50: 372–373.
Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Ravnik, V., Podobnik, A., Turk, B. & Vreš, B. 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tretja, dopolnjena in spremenjena izdaja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Mosetti, F. & Bajc, D. 1972: Una relazione empirica tra l’ampiezza dell’acqua alta a Venezia e la distribuzione della pressione atmosferica sull’ Adriatico. Boll. Geofis. Teor. Appl. 21 (1/2): 39–42.
Mucina, L. 1997: Conspectus of classes of European vegetation. Folia Geobot. Phytotax. 32: 117–172.
Pignatti, S. 1952: Introduzione allo studio fitosociologico della Pianura Veneta orientale con particolare riguardo alla vegetazione litoranea. Arch.Bot. 28 (4): 265–329.
Pignatti, S. 1966: La vegetazione alofila della laguna veneta. Mem. Ist. Veneto Sci. Lett. Arti, Cl. Sci. Mat. Nat. 33 (1): 3–147.
Podani, J. 2001: SYN-TAX 2000. Computer Programs for data analysis in ecology and systematics. Budapest.
Poldini, L., Vidali, M. & Fabiani, M.L. 1999: La vegetazione del litorale sedimentario del Friuli-Venezia Giulia (NE Italia) con riferimenti alla regione alto-adriatico. Studia Geobotanica,17: 3–68.
Rivas-Martinez, S. 1990: Sintaxonomia de la classe Thero-Salicornietea en Europe occidental. Ecol. Medit. 16: 359–364.
Šajna N. & Kaligarič, M. 2005: Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia): a draft history, mapping and conservation evaluation. Annales Ser. Hist. Nat. (in print).
Westhoff, V. & van der Maarel, E. 1973: The Braun- Blanquet approach. In: Whittaker, R.H. (ed.): Ordination and classification of communities.
Handb. Veg. Sci. 5: 56–172.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
