Negibno skalo, padlo…

Povzetek

Predstavljene teze so del širše raziskave, ki na eni strani upošteva Badioujevo razmerje med fikcijo in politiko, na drugi pa obravnava možnosti za tisto, čemur bi lahko rekli nove materialistične strukture komunistične fikcije. Badioujeva prozna fikcija, denimo, roman Calme bloc ici-bas, nam bo rabil kot referenčni model za to, kar je ameriški pesnik Wallace Stevence opredelil kot »Poslednja vera mora biti vera v fikcijo«. Če jemljemo Badioujevo hipotezo, po kateri »mora biti mogoče najti možnost za novo fikcijo«, kot veljavno hipotezo, potem nas Calme bloc ici-bas pripelje do točke, od koder se mogoč eden od možnih pogledov na revilucionarno politico prihajajoče fikcije. Premontre, dežela-podkontinent, kjer se štetje časa ne začne s Kristusom, temveč s prvim letom egalitarne revolucije, kjer nobenemu pisatelju ni bila podeljena Nobelova nagrada in kjer ulični matematiki, pesniki nove slovnice in protagonisti nove politike skupaj sodelujejo pri revoluciji, poimenovani »temeljni dogodki«, dokazujoč na ta način, da ljudje niso enaki le v smrti, revoluciji, ki je zgolj ena izmed »novih prizorišč možnosti«, ki vzniknejo iz ruševin tako državnega socializma kot obstoječe države blaginje.