Trpljenje in politika spomina

Povzetek

Avtor se loteva postapartheidovskega branja »spomenika ženskam«, ki so ga leta 1913 odkrili v Južni Afriki. Oris družbene funkcije podobnih spomenikov (npr. »Spomenika vietnamskim veteranom« v Washingtonu in »Dachauskega spomenika« blizu Münchna) služi, da bi poudarili estetsko ideologijo »Spomenika ženskam«. Avtor meni, da bi spomenik, takšnega kot je, lahko rehabilitirali v postapartheidovski družbi, če bi njegovo percepcijo dopolnjevalo širše poznavanje vojnega trpljenja. Spomenik bi lahko rekontekstualizirali tako, da bi omogočili slišanje drugih glasov, tj. glasov ženskih in črnskih žrtev davnega spopada med Buri in Britanci.