METAFILOZOFSKO RAZMIŠLJANJE O ANALITIČNI FILOZOFIJI

Bojan Borstner

Povzetek

Pričujoči tekst analizira znano Rortyjevo tezo, da ima analitična filozofija danes le stilistično in socialno (družbeno) enotnost. Pri tem izhaja iz podmene, da so vsa filozofska vprašanja le vprašanja o jeziku. Ob tem pa na zelo čuden način interpretira sam izraz "analiza". Rortyjevo nerazumevanje vloge analitične filozofije predstavimo najprej v kontekstu opredeljevanjapojmov analitičnosti, resničnosti in same analize. Nato pa na primeru nekaterih ontoloških teorij, ki sprejemajo ali ne sprejemajo univerzalije, pokažemo, da tudi substancialni problemi v sodobni analitični filozofiji ne umanjkajo tako kot bi rad dokazal Rorty. V nadaljevanju razvijemo nekaj metafilozofskih tez, ki omogočajo drugačno opredeljevanje funkcije in pozicije analitične filozofije. Pri tem pokažemo predvsem na veliko podobnost filozofije in znanosti v metodološkem pogledu, vendar to ni argument za njuno medsebojno redukcijo, kot bi nekateri radi pripisali analitični filozofiji. O tem priča teza 6: Upravičba filozofije je lahko le filozofska, vendar ni zgolj stvar same filozofije. Čeprav ne predpostavlja neposrednega praktičnega angažmaja je analitična filozofija ravno zaradi svoje pozicije, ki predpostavlja analizo argumentov pro et contra, lahko revolucionarna, ker kljub vsemu ponuja odgovor na klasično Sokratovo vprašanje: Kako bi naj nekdo živel, da bi bilo njegovo življenje dobro?

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##