Rousseau in razsvetljenski izhod iz nedoletnosti

Eva D. Bahovec

Povzetek

Rousseau kot pravi filozof razsvetljenstva zavrača monarhijo kot politično ureditev, vendar režitve ne vidi v družbenem prevratu, temveč v novi vzgoji človeka in državljana, na osnovi katere bi bilo mogoče postopoma prenoviti izprijeno družbo. Prispevek sledi Rousseaujevi dedukciji konstitucije družbenega po tej novi, individualni poti, ki poteka od narave k razumu, od otroka kot aseksualnega bitja do spolne razlike in od imaginarnega do simbolnega, tj. od otrokovega razmerja do vzgojitelja (v nasprotju z naravnim, bioloäkim očetom) do razmerja do zakonodajalca (v nasprotju s kraljem) Rousseaujeva konstitucija družbenega je razčlenjena onstran alternative med demokratično revolucijo in utopijo, njegov koncept otroStva pa zapopaden kot fantazma, ki proizvede razsvetljenski izhod iz nedoletnosti in vstop v razsežnost zgodovine.

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##