Narava praznine in budistična etika

Kenneth K. Inada

Povzetek

Budistična etika nas lahko pritegne že s samo prepričljivostjo svojih poglavitnih naukov. Osredotoča se na naravo težko opredeljive, toda dinamične doktrine Ne-Jaza (anātman) in povezuje med sabo pojme srednje poti (mādhyama-pratipad), soodvisnega nastanka (pratītya-samutpāda) in narave praznine (œūnyatā). Toda še bolj bistveno za razumevanje teh pojmov je izvajanje dobro znane Osmerne plemenite poti, ki se končno prevesi v meditativno disciplino (samādhi), ki se izteče v percepcijo stvari pod egido praznine. Rezultat tega je izjemna vizija, uvid (prāj?a) in sočutje (karunā) za vsa živa in neživa bitja.

Dinamični ne-jaz je pomemben zaradi tega, ker razodeva sodobni pomen vsebine nauka, ki ga je razlagal zgodovinski Buddha. Brez tega nauka ne bi bilo mogoče razviti budistične etike. Prisili nas, da svoje stike, povezave in aktivnosti v skupini ali v družbenem okviru zaznamo širše, globlje in bolj fleksibilno. Narava praznine dopušča to zaznavo. Natančneje, doživljanje drugih na vzajemno obvezujoče in dinamične načine, poraja neko izredno obliko moralnega čuta. Ljudi plodno in harmonično povezuje in na ta način ohranja in vzdržuje zdravo in ustvarjalno družbo.

Ključne besede

dinamični Ne-Jaz; praznina; etika; srednja pot; soodvisni nastanek

Celotno besedilo:

PDF


Avtorske pravice (c) 2019 Filozofski vestnik

##submission.license.cc.by-nc-nd4.footer##