Led v jamah in njegov vpliv na toplotni obrat ter permafrost na primeru Velike ledene jame v Paradani, Smrekove drage in sosednjih vrtač

Povzetek

V Veliki ledeni jami v Paradani, v dihalnikih na pobočjih Smrekove drage in v bližnjih vrtačah sem meril in interpretiral temperature zraka ter vpliv poletnega iztekanja hladnega zraka iz njih v okolico. V jamo pozimi vstopa mrzel zrak, ki močno podhladi vhodni del jame, kjer se zato ohranja stalni jamski led. Poletna cirkulacija je obrnjena; iz notranjega dela jame, ki ima povprečno temperaturo okrog 4° C piha zrak, ki se šele ob prehodu skozi podhlajeni vhodni del jame ohladi na okrog 1° C. Ta zrak izhaja na površje in v kotanji pri vhodu v jamo vzdržuje v topli polovici leta izrazit toplotni obrat. Podobno zračno cirkulacijo in podoben potek letne temperature imajo tudi dihalniki, kjer jamski zrak izhaja skozi grušč, ki je zasul jamske vhode na pobočjih ali v dnu vrtač. Stabilne poletne temperature zraka okrog 1° C v dihalnikih, v katerih sem opravil meritve kažejo, da tudi pod njimi obstaja permafrost oziroma podhlajena kamnina in stalni led. Ta nastane in se ohranja, enako kot v jamah, zaradi advekcije mrzlega zraka pozimi. Na Trnovskem gozdu je tak kraški permafrost v nadmorski višini okrog 1100 m. Iztekanje hladnega zraka iz dihalnikov povzroča poleti prav tako kot pri jami, izrazit toplotni obrat v kotanjah in na površju.