Spomini dvornega svetnika Aloisa Lasciaca na službovanje v Gorici, Sežani in Tolminu (1881–1887)
Ključne besede:
Alois Lasciac, Avstrijsko primorje, Gorica, Kras, Posočje, avstro-ogrska uprava, uradništvo, 19. stoletje, spominiPovzetek
Alois Lasciac (Gorica, 19. VII. 1858 – Trst, 21. XII. 1939) mlajši brat znamenitejšega arhitekta Antonia Lasciaca, je bil visoki avstrijski uradnik v Avstrijskem primorju. Rodil se je v Gorici v asimilirani družini in se je pozneje sam opredeljeval, da je furlanskega porekla. Po študiju prava na Dunaju je od leta 1881 služboval v Gorici, Sežani, Tolminu, Poreču in Trstu ter postopno napredoval. Leta 1917 je ob upokojitvi prejel častni naziv podpredsednika cesarsko-kraljevega namestništva v Trstu. Posebej zanimivi so zapisi o prvih službah v Gorici in Sežani, kjer razkriva togost, fevdalne ostanke in osebne napetosti v uradniškem okolju. Njegovi zapisi ponujajo dragocen, čeprav subjektiven vpogled v življenje in upravljanje obmejnih območij Avstro-Ogrske ter so pomemben vir za razumevanje zgodovine Goriške, Krasa in Posočja ob koncu 19. stoletja.
Prenosi
Literatura
Slovenski narod, 16. 8. 1886, štev. 185.
Soča, 16. 3. 1883, št. 11.
Soča, 2. 1. 1883, št. 29.
Soča, 12. 6. 1885, št. 24.
Apollonio, A. 2003: Le memorie di Luigi Lasciac. Un quarantennio di governo asburgico nel »Litorale«. V: Quaderni giuliani di storia, 24, št. 2 , 303.
Čermelj, L. 1940: Spomini Alojzija Lasciaca. V: Misel in delo, št. 4, str. 94–98. Ponatis v: Istra, 4. in 9. 5. 1940, št. 18 in 19.
Lasciac, A. 1939: Errinerungen aus meiner Beamtencarrière in Österreich in Jahren 1881–1918, Trieste.
Mamič, T. 2008: Anton Laščak beg – življenjepis kraljevega arhitekta. V: Kronika, št. 56, str. 71–64.
Marušič, B. 2017: Spomini Goričana Aloisa Lasciaca. V: Koledar Goriška Mohorjeva družba, str. 120–125.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
