Kratek pregled goriške srednjeveške zgodovine
Ključne besede:
Goriška, Furlanija, goriški grofje, oglejski patriarhi, srednji vekPovzetek
Razvoj goriške grofije zaznamujejo prepleteni odnosi med oglejskimi patriarhi in vzpenjajočo se rodbino goriških grofov, ki se na tem območju pojavi po koncu investiturnega boja.1 Njihov vpliv se je začel izrazito širiti v sredini 13. stoletja in je dosegel vrhunec s Henrikom II. Po njegovi smrti (1323) je začela moč rodbine slabeti, medtem ko so Beneška republika in Habsburžani krepili svoj položaj. Leta 1500 je rodbina goriških grofov izumrla, prehod grofije pod Habsburžane pa je dokončno preoblikoval politično podobo prostora.
Prenosi
Literatura
Coronini Cronberg, G. 1977: Gli stati provinciali nell’era comitale. V: Atti del covegno per il Centenario della nascita P. S. Leicht e di E. Torso. Udine: Deputazione di storia patria per il Friuli.
Monumenta Germaniae Historica, Die urkunde der Deutsche Könige und Kaiser, zv. 3, 3. Del, Die Urkunden des Otto III., Hannover, Hahnsche Buchhandlung, 1893.
Kos, F. 1911: Gradivo za zgodovino Slovencev, 3. zvezek, Ljubljana: Leonova družba.
Spletni vir 1: Blumenthal, Uta-Renate. »Investiture Controversy«. Encyclopedia Britannica, 13. Jun. 2016, https://www.britannica.com/event/Investiture-Controversy (dostop: 1. 12. 2025).
Baum W. 2000: I conti di Gorizia: una dinastia nella politica europea medievale. Gorizia: Libreria Editrice Goriziana.
Cavazza S. 2018: I primi decenni della contea asburgica di Gorizia. V: Studi e ricerche per il LXXXIX convegno della Deputazione di storia patria per il Friuli (ur. Cavazza, S., Iancis, P.), Udine: Deputazione distoria patria per il Friuli, 99–161.
Cammarosano P., F. De Vitt, D. Degrassi 1988: Il medioevo. Udine: Casamassima.
Makuc, N. 2011: Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Menis, G. C. 1989: Storia del Friuli; dalle origini alla caduta dello stato patriarcale (1420). Udine: Societa filologica Friulana.
Oefele, E. von, B. von Andechs 1875: Allgemeine Deutsche Biographie, vol. 2. Leipzig: Duncker & Humblot.
Paschini, P. 1934: Storia del Friuli Vol I. Udine: Arti grafiche friulane.
Paschini, P. 1935: Storia del Friuli Vol II. Udine: Arti grafiche friulane.
Paschini, P. 1917: Gregorio di Montelongo patriarca d’ Aquileia (1251–1269). V: Memorie storiche forogiuliesi, a. 12-14, vol. 12–14, 1916/1918, 25–84.
Pavlin, V. 2017: Goriška – Od zadnjih Goriških grofov do Habsburške dežele. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv.
Pavlin, V. 2003: O razvoju goriških deželnih stanov do konca 16. stoletja: pregled problematike in stanje raziskav v italijanski historiografiji. V: Zgodovinski časopis, letnik 57 številka 1/2, 71–84 .
Štih, P. 2002: Srednjeveške goriške študije: prispevki za zgodovino Gorice, Goriške in goriških grofov. Nova Gorica: Goriški muzej.
Štih, P. 2013: I conti di Gorizia e l’Istria nel Medioevo, let. 36. Rovigno; Fiume; Trieste: Centro Ricerche Storiche; Unione Italiana; Università Popolare.
Štih, P., V. Simoniti, P. Vodopivec 2016: Slovenska zgodovina: od prazgodovinskih kultur do začetka 21. stoletja. Ljubljana: Modrijan.
Štih, P. 1983: Madžari in slovenska zgodovina v
zadnji četrtini 9. in prvi polovici 10. stoletja. V: Zgodovinski časopis 37 (3), 171–201. Http://hdl.handle.net/11686/13546 (dostopno: 2. 12. 2025)
Štih P. 1999a: Oglejski patriarhi kot mejni grofje na Kranjskem. V: Koropčev zbornik, ČZN, 39–53.
Štih, P. 1999b: »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza«: študija o dveh listinah cesarja Otona III. iz leta 1001 za oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412). Nova Gorica: Goriški muzej.
Wiesflecker, H. 1998: Die Grafschaft Görz und die Herrschaft Lienz, ihre Entwicklung und ihr Erbfall an Österreich 1500. V: Veröffentlichungen des Tiroler Landesmuseum Ferdinandeum, vol. 78, 131–149.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
