Spremembe v kmečki ekonomiji Trnovskega gozda po izgradnji cest sredi 18. stoletja in nastanek zaselka Nemci
Ključne besede:
Trnovski gozd, zaselek Nemci, gradnja cest, kmečka ekonomija, gozdni mojster, Leonardo pl. BuglioniPovzetek
Prispevek oriše različne vire in zapise o nastanku zaselka Nemci na Trnovski planoti, katerega nemško govoreče prebivalstvo se je kmalu po naselitvi poslovenilo in vključilo v kmečko ekonomijo Trnovskega gozda z izgradnjo cest. Nekatere novosti, ki jih je uvedel gozdni mojster Leonardo pl. Buglioni, kot je prevoz drv z vozovi po novozgrajenih cestah v mesto Gorica so sprva naletele na odpor pri domačinih, kasneje pa so skupaj z vpeljavo prečne žage t. i. žage amerikanke, močno spremenile kmečko ekonomijo Trnovske planote, kar dokazujem z nekaterimi statističnimi primerjavami.
Prenosi
Literatura
ASTS – Archivio di stato di Trieste
ASTS/23, Atto tra il Waldmastro de Buglioni e due rapresentanti, 30. 3.1779.
ASTS/146 Consiglio, 1754–1777, t. e. 146, 1757;
ASTS/146, Lettera del Waldmastralo de Buglioni, 22. 4. 1757, 16. 10. 1765, 21. 11. 1769.
ASTS, 61, Contratto per la fornitura di legno, 16. 4. 1760.
SI AS – Arhiv Republike Slovenije
SI AS 179, Franciscejski kataster, SI AS 179/G/FJ/ G117/g/A09, Lokve, k. o.
Avstro-ogrska monarhija v besedi in podobi. Slovenci. 2, Kranjska, Primorje. M. Kropej Telban in I. Slavec Gradišnik (ur.), 2018. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Baš, A. 1980: Gozdno gospodarstvo. V: Slovensko ljudsko izročilo: pregled etnologije Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 54–57.
Beyer, M. 1891: Das Wegetz im Ternovanwalde. V: Centralblatt fuer dasgesamte Forstwesen, 333.
Della Bona, G. 1856: Osservazioni e aggiunte sopra alcuni paesi dell’Istoria della Contea di Gorizia di Carlo Morelli di Schoenfeld. Gorizia: [s. n.], 222–223.
Dorsi, P. 1983: Il Sistema giudizi locali nel Goriziano tra XVIII e XIX secolo. V: Quaderni Giuliani di Storia, IV, n. 1, 1893, 7–62.
Boris, G. 2018: Terezijanske reforme – gibalo sprememb občutka pripadnosti in povezanosti ter identitet v slovenskem prostoru. V: Marija Terezija med razsvetljenskimi reformami in zgodovinskim spominom. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa: Založba ZRC, 2018, 195–216.
Kačičnik Gabrič, A. 2004: O kmečkih dolgovih nekoliko drugače. Problem servitutnih pravic na posestvu Snežnik. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije.
Killian, H. 1982: Una innovazione selvicolturale: l’introduzione della sega nell’Europa Centro-Settentrionale. V: Quaderni storici, 49, XVII, N.1, 59–70.
Kozorog, E. 2008: Mejna znamenja na Severnem Primorskem. V: Goriški letnik, št. 32.
Morelli di Schönfeld, C. 2003: Istoria della Contea di Gorizia : in quattro volumi compresavi un appendice di note illustrative. [Monfalcone]: Edizioni della Laguna, 2003.
von Mailly, A. 2004: Cultura tedesca nella Contea. V: Ricordi Goriziani. Gorizia: Leg, 99–107.
Majdič, V. 1966: Pomenski izvor slovenskih krajevnih imen. V: Geografski vestnik, št. 1, 99–124.
Močnik, H. 1974: Trnovska planota. Gorica: [s. n.]. Oskrbništvo državnih gozdov. Trnovski gozd. Ureditveni elaborat za desetletje 1931–1940. [prepis in prevod italijanskega ureditvenega elaborata, interno gradivo].
Torkar, S. 2020: Zgodovinska antroponimija in toponimija vzhodne Tolminske. Ljubljana: Založba ZRC.
Piussi, P. 1976: Un inventario forestale del XVIII. secolo per i boschi costieri dell Alto Adriatico. Roma: Ministero dell’agricoltura e delle foreste.
Rajšp, I., D. Trpin. 1997: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Opisi, zemljevid, 3. zvezek, K180 C1, 79-80.
Rijavec, M. 2013: Na robu. Koper: Ognjišče.
Rösener, W. 2007: Kmetje v evropski zgodovini. Ljubljana: *cf.
Šušmelj, J. 2014: Andrej baron Winkler 1825– 1916. Lokve: Društvo ljubiteljev narave Planota.
Zilli, S. 1995: I boschi alti i negri. La foresta di Ter- nova tra età moderna e contemporanea. V: Annali di storia isontina 5, 5–35.
Primorski slovenski biografski leksikon: https://www.slovenska-biografija.si/ oseba/sbi924450/ (dostop: 7. 10. 2024).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
