Solkan, korenika Nove Gorice, ali »Pojdimo v Solkan po pamet« (Novice, 31. 1. 1872)
Ključne besede:
Solkan, Siliganum, antika, naselitvena kontinuiteta, dediščina, Nova GoricaPovzetek
Nova Gorica ni mesto, ki bi zraslo na »zeleni trati«. Arheološke izkopanine na nekdanjih solkanskih poljih in utrdba Castellum Siliganum (prvič omenjena in zapisana leta 1001), zgrajena na zaenkrat še povsem določljivi lokaciji, pokažejo, da imata kraj Solkan in iz njegove dediščine nastala Nova Gorica naselitvene ter življenjske korenike, ki segajo ne le v pozno antiko in srednji vek, marveč daleč v pradavnino. Kakor je bila za nastanek Ljubljane odločilna antična Emona ali za Ajdovščino rimska Castra, je za Solkan in mnogo kasneje nastalo Novo Gorico obrambni kastel Siliganum strateški pendant v verigi, ki je segala od ostankov langobardskega limesa do vrtovinske Ortaone in se od tod morda vila še naprej.
Prenosi
Literatura
Ciglenečki, S. 2021: Poznoantična semiurbana utrjena naselbina Sv. Pavel nad Vrtovinom. V: Goriški letnik, 45, 193–213.
Edinost, 18. 3. 1882, št. 11.
Erjavec, F. Iz popotne torbe. V: Letopis matice slovenske 1875, 1879, 1880, 1882, 1883. 9 Kafol, F. J. 1863: Cerkvica, sv. Mohora na Tolminskih Pečinah. V: Slovenske večernice 1863, 16.
Kociančič, Š. 1854: Zgodovinske drobtinice po Goriškem nabrane v letu 1853. V: Arkiv za povjestnicu jugoslavensku, 3/1854, 173–222, pass.
Kratka zgodovina božje poti na Sveti Gori nad Solkanom blizu Gorice v starem zapisu iz leta 1843, Sveta Gora 1993.
Križnar, M. 2014: Ostanki zob piknodontnih rib (Actinopterygii, Pycnodontidae) iz krednih plasti Mrzleka pri Solkanu ... V: RMZ-Materials and geoen- vironment, 61, št. 2–3, 5, 183–189.
Marušič, B. (ur.) 2001: Jako stara vas na Goriškem je Solkan. Zbornik ob tisočletnici prve omembe kra- ja. Solkan: Krajevna skupnost.
Novice, 30. 12. 1863, štev. 52, str. 411.
Novice, 31. 1. 1872, štev. 5, str. 37.
Pasconi, G. 1993: Kratka zgodovina božje poti na Sveti Gori nad Solkanom blizu Gorice v starem zapisu iz leta 1843. Sveta gora: Frančiškanski samostan, 1993.
Ravničan Štefan Širok (1849–1890) Publicist in profesor klasičnih jezikov v carski Rusiji. Lokve: TKŠ Društvo Lo-Ko, 2022.
Seidl, F. 1913: Geološki izprehodi po Goriškem. Gorica, 1913, 20.
Snoj, M. 2009: Etimološki slovar slovenskih ze- mljepisnih imen. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Modrijan založba d. o. o., Založba ZRC, 388–389.
Trdina, J. 1866: Zgodovina slovenskega naroda. V Ljubljani: Matica Slovenska, 119.
Vuga, T. 2018: Projekt: Nova Gorica. Ljubljana: ZRC SAZU.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da v njem niso kršene avtorske pravice tretjih oseb ali kake druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter da bodo povrnili morebitno škodo.
Podrobneje v rubriki: Prispevki
