Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete

Avtorji

  • Benjamin Zachariah University of Trier, Universitätsring 15, D-54296 Trier

DOI:

https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459

Ključne besede:

legitimiteta, pisanje, pripoved, reifikacija, kolektivni spomin,

Povzetek

Članek prinaša nekaj razmislekov o uporabi ustne zgodovine v komunikaciji, v kateri je vloga spraševalca pogosto podcenjena, čeprav bi potreba po samorefleksiji terjala ravno nasprotno. Avtor navaja primere brez jasno opredeljenega spraševalca in intervjuvanca, kakor tudi brez zapisa dogajanja kot zgodbe. Posledično se sprašuje, kaj vse ustna zgodovina lahko sporoča, če si komunikacija, v kateri nastajajo ustni zgodovinski viri, prizadeva oživljati sicer nedostopne pripovedi in spomine, hkrati pa mora uporabljati neki jezik legitimitete, ki pa teh pogosto ni sposoben jasno izraziti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Benjamin Zachariah, University of Trier, Universitätsring 15, D-54296 Trier

PhD in History, Senior Research Fellow, Forschungszentrum Europa, University of Trier, Universitätsring 15, D-54296 Trier; zachariah@uni-trier.de ― The author would like to thank Anna Diem, Ana Jelnikar, Lutz Raphael, Debojit Thakur, and two anonymous referees, for engaging closely with the text of this essay.

Objavljeno

2019-01-01

Kako citirati

Zachariah, B. (2019). Ali je jezik močnejši od tiskane besede? Razmišljanja o produkciji ustnih zgodovin in jezikih legitimitete. Dve Domovini, 2019(50). https://doi.org/10.3986/dd.v2019i50.7459

Številka

Rubrike

Članki