Teorija med veliko pripovedjo in tvitom. Marko Juvan, dobitnik Priznanja Antona Ocvirka 2018

Marko Juvan, Varja Balžalorsky Antić

Povzetek

V letošnjem letu je Slovensko društvo za primerjalno književnost drugič podelilo Priznanje Antona Ocvirka za najboljšo izvirno komparativistično monografijo zadnjih dveh let. Za priznanje je bilo predlaganih dvanajst monografij, od katerih se jih je v ožji izbor uvrstilo pet: Marijan Dović, Prešeren po Prešernu (LUD Literatura, 2017), Andraž Jež, Stanko Vraz in nacionalizem (Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016), Marko Juvan, Hibridni žanri (LUD Literatura, 2017), Alen Širca, Slovenska baročna literatura v evropskem kontekstu (KUD Logos, 2016) in Alojzija Zupan Sosič, Teorija pripovedi (Litera, 2017). Priznanje za leto 2018 je prejela monografija Marka Juvana Hibridni žanri. – V utemeljitvi je tričlanska komisija – sestavljali so jo Alenka Koron (predsednica in dobitnica Priznanja leta 2016), Dejan Kos in Varja Balžalorsky Antić – zapisala: »V monografiji Hibridni žanri Marko Juvan razvija koncept hibridnosti, ki ga je Bahtin v svoji teoriji romana iz naravoslovne teorije vrst ter jezikoslovja prenesel v literarno poetiko in teorijo kulture; uporablja ga tako pri vzpostavitvi predmetnega področja, torej obravnavi žanrov modernega evropskega pisanja, v katerih se literatura temeljno prepleta z diskurzi mišljenja in izkušnje, kot tudi kot svoj osrednji metodološki angažma. Ko se osredotoča na metapoezijo, esej in avtobiografijo ter loteva romantičnih in modernističnih literarnih besedil, ki ustvarjajo vtis, kot da bi bila ustvarjena onkraj mišljenja, avtor suvereno obvladuje vso mnogoplastnost literarnovednega diskurza. V svojih literarnozgodovinskih in teoretičnih premišljevanjih poznavalsko prepleta deskriptivne pristope s hermenevtičnimi tako, da v svojem součinkovanju oboji izpričujejo visoko stopnjo samorefleksivnosti in hkrati pretanjen občutek za singularnost obravnavanih del. Po tej poti monografija ohranja stik s pomensko odprtostjo literarne govorice, ne da bi žrtvovala verodostojnost literarnovednih sintez. Optika hibridnosti pa izostri zavest tako o literarnih univerzalijah kot tudi o partikularnih, zgodovinskih in nacionalnih posebnostih obravnavanih pojavov. Zaradi svojih odličnih lastnosti si monografija zasluži pozornost najširše, ne le strokovne javnosti, k čemur naj bi po svoje prispevalo tudi priznanje Antona Ocvirka.« – Nagrajenec je priznanje prejel 15. maja 2018 v Mali dvorani ZRC SAZU, sledil pa je pogovor, ki ga je vodila Varja Balžalorsky Antić. Tu ga objavljamo v razširjeni različici.

Celotno besedilo:

PDF