Tragedija in upor v drami Antigona in drugi

Charles Sabatos

Povzetek

Slovaški dramatik Peter Karvaš v drami Antigona a tí druhí (Antigona in drugi, 1962) svoje like postavi v okolje, ki je postalo ultimativni simbol zla in trpljenja v dvajsetem stoletju: nacistično koncentracijsko taborišče. Za njegovega sodobnika Milana Kundero je sicer jasno, da se je etična moč izvirne Antigone v njeni sodobni dvojnici razgubila. Medtem ko Karvaš navaja slavno Sofoklejevo misel, da na zemlji obstaja veliko močnih stvari, a da nič ni močnejše od človeka, se moč posameznika proti silam sodobnega zla v resnici izkaže za tako slabotno, da je preživetje možno le kot del kolektiva. Ta razprava preučuje Karvaševo igro na podlagi treh temeljnih tekstov o Antigoni. Najprej se s pomočjo Heglovega eseja o objektivnem duhu osredotoči na koncept »družine« v zvezi s skupino partizanov v taborišču. Potem v navezavi na Kierkegaarda primerja prikazovanje bolečine in žalosti v antični tragediji ter v njeni sodobni predelavi. Nazadnje se naveže na Lacanova predavanja o Antigoni in skuša izpeljati psihoanalitično primerjavo prvotnega dramskega lika in njene moderne različice. Medtem ko prvotna Antigona postane strašljiva, ko prekorači meje pričakovanega človeškega vedenja, Karvaševa Antigona nikdar ni več kot le človeška – vendar pa ji manjka tista individualnost, ki dela njeno predhodnico tako brezčasno.

Ključne besede

slovaška književnost; dramatika; tragedija; literarni liki; Antigona; Karvaš, Peter

Celotno besedilo:

PDF (English)

Literatura

Burian, Jarka. “Post-War Drama in Czechoslovakia.” Educational Theatre Journal 25.3 (1973): 299–317.

French, Alfred. Czech Writers and Politics, 1945–1969. Boulder: East European Monographs, 1982.

Hegel, Georg Wilhelm Friedrich. Phenomenology of Spirit. New York: Oxford University Press, 1977.

Karvaš, Peter. Antigona a tí druhí. Bratislava: DILIZA, 1961.

Kierkegaard, Søren. Either/Or. Princeton: Princeton University Press, 1987.

Kundera, Milan. The Curtain. New York: Harper, 2006.

Lacan, Jacques. The Seminar of Jacques Lacan, Book VII. New York, W. W. Norton, 1988.

Liehm, Antonin J. The Politics of Culture. New York: Grove Press, 1968.

Lajcha, Ladislav. Dramatický svet Petra Karvaša. Bratislava: Národné divadelné centrum, 1995.

Lukács, Georg. The Historical Novel. London: Merlin Press, 1962.

Marčok, Viliam. Dejiny slovenskej literatúry III. Bratislava: Literarné informačné centrum, 2006.

Rampák, Zoltán. “Antigona a ti druzí – jako podobenství.” In Peter Karvaš. Antigona a ti druzí. Translated by Sergej Machonin. Prague: Orbis, 1962. 101–107.

Steiner, George. Antigones. New Haven: Yale University Press, 1984.