Kontemplacija lepega pri Kantu

Valentina Hribar Sorčan

Povzetek

Kant v Kritiki razsodne moči za opredelitev subjektovega odnosa do lepega v naravi uporabi pojem kontemplacije. Latinski termin contemplatio je prevod starogrškega pojma θεωρία (teorija) in pomeni metodo umnega zrenja. Članek dokazuje, da ima kontemplacija v Kantovi Analitiki lepega ravno nasproten pomen. Estetska sodba razsoja o čistem ugodju, ki ne izhaja iz pojmovne določitve predmeta, ampak je brezinteresno in nepojmovno čutno motrenje ali kontemplacija forme predmeta. Članek nato kritično obravnava še Kantovo pojmovanje kontemplacije s teleološkega in etično teološkega vidika.

Ključne besede

filozofija umetnosti; estetika; Kant, Immanuel; estetska sodba; lepo; motrenje; brezinteresno ugajanje; subjektivnost

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Escoubas, Éliane. L’Ésthétique. Pariz: Ellipses Édition Marketing S.A., 2003.

Ferry, Luc. Le Sens du beau. Aux origines de la culture contemporaine. Pariz: Le Livre de Poche, 2008.

Kant, Immanuel. Kritika praktičnega uma. Ljubljana: Društvo za teoretsko psihoanalizo, 2003.

Kant, Immanuel. Kritika razsodne moči. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1999.

Lévinas, Emmanuel. Smrt in čas. Ljubljana: Nova revija, 1996.

Majetschak, Stefan. »Vzvišena lepota. Lepota vzvišenosti.« Umetnost in forma. Ur. Stefan Majetschak in Jožef Muhovič. Ljubljana: Raziskovalni inštitut ALU v Ljubljani, 2007. 9–30.

Nietzsche, Friedrich. H genealogiji morale. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.

Schopenhauer, Arthur. Svet kot volja in predstava. Ljubljana: Slovenska matica, 2008.