»Drsenje počasnega bledega kaosa proti zahodu«: globina polja in Prečkanje v »čisto preteklost« ameriškega juga

Avtorji

  • Ayşe D. Temiz

Ključne besede:

literatura in film, naratologija, pripovedni čas, virtualni čas, preteklost, nesomožni svetovi, monada, Leibniz, Gottfried Wilhelm, Bergson, Henri, Deleuze, Gilles, ameriška književnost, McCarthy, Cormac

Povzetek

Napetost med opisom in pripovedjo je v literaturo vnašala ustvarjalno dinamiko vse od časov njenih intimnih odnosov z impresionističnim slikarstvom do visoko modernih eksperimentov, ki so sledili razpadu linearnega časa. Ko se je povojna kinematografija soočila z nezmožnostjo predstavljanja dogodkov v enotnem časovnem okvirju, so literarni predhodniki ta problem že poznali. V Cinema II Gilles Deleuze trdi, da je fragmentacija narativnega časa povzročila nov način nanašanja na prostor in opise prostora osvobodila njihove podrejenosti dogajanju. Iz tega izhajajoča »podoba-kristal«, ki je izvzeta iz dogajalnega toka, se tako po novem zmore nanašati in navezovati na časovnosti, ki so tuje sedanjiku lika/gledalca, heterogene in jih ni preprosto umestiti v preteklost. Pri analiziranju te nove podobe časa se Deleuze opira na dva koncepta virtualnega časa, ki ju najde v delih Bergsona oziroma Leibniza: »čisto preteklost« in »nesomožne svetove« (incompossible worlds). Artikulacija teh dveh konceptov poteka preko obvoza k Nietzscheju, od katerega si Deleuze sposodi koncept »ponarejevalca« kot paradigmatske figure razcepljujoče časovnosti. Ko se sprašujem, kaj Deleuzovo zatekanje k temu liku prekrije, se vrnem na mesto, kjer je Deleuze začel raziskovati Leibnizove »nesomožne svetove« v povezavi z njegovo shemo zaznavanja skozi monade, ki ne vključuje zunanjih predmetov, temveč se osredinja nase, da bi tako lahko razločilo odnose, ki sestavljajo svet-spomin. V zadnjem delu prispevka so izpostavljeni pomen in implikacije monadnega zaznavanja za to, kar imamo za »post-apokaliptični« svet v leposlovju Cormaca McCarhyja: svet, v katerem se tavajoči, osiroteli liki soočajo s svojo nezmožnostjo orientiranja v pokrajini, ki je – svetovnemu občinstvu vesternov nekoč dobro poznana kot brezmejna in plodna prst za samorealizacijo – postala rezervat nebrzdane grožnje uničenja; spominjanja in slutenj tega uničenja pa med seboj ni več mogoče razločiti.

Literatura

Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy. Ed. D. N. Rodowick. Minnesota: University of Minnesota Press, 2010.

Badiou, Alain. “Gilles Deleuze : Le Pli. Leibniz et le baroque.” Annuaire philosophique, 1988–1989. Paris: Seuil, 1989.

Balibar, Étienne. “Spinoza, from Individuality to Transindividuality.” Centre International d’Étude de la Philosophie Française Contemporaine. 20. 12. 2013. http://www.ciepfc.fr/spip.php?article236.

Boundas, Constantin V. “Deleuze, Serialization and Subject-Formation.” Gilles Deleuze and the Theater and Philosophy. Ed. Constantin V. Boundas and Dorothea Olkowski. New York: Routledge, 1994.

Bellour, Raymond. “The Image of Thought: Art or Philosophy, or Beyond?” Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy.

Bruno, Giuliana. “Pleats of Matter, Folds of the Soul.” Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy.

Burch, Noël. To the Distant Observer. Form and Meaning in the Japanese Cinema. Berkeley: University of California Press, 1979.

Chandler, James. “The Affection-Image and the Movement-Image.” Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy.

Deleuze, Gilles. Bergsonism. 1966. Trans. Hugh Tomlinson and Barbara Habberjam. New York: Zone, 1988.

− − −. “The Brain Is the Screen.” Two Regimes of Madness. Ed. David Lapoujade. Trans. Ames Hodges and Mike Taormina. Los Angeles: Semiotext(e), 2007.

− − −. Cinema 1: The Movement-Image. 1983. Trans. Hugh Tomlinson and Barbara Habberjam. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1991.

− − −. Cinema 2: The Time-Image. 1985. Trans. Hugh Tomlinson and Robert Galeta Minneapolis: University of Minnesota Press, 1991.

− − −. Difference and Repetition. 1968. Trans. Paul Patton. New York: Columbia University Press, 1994.

− − −. Essays Critical and Clinical. 1993. Trans. Daniel W. Smith and Michael A. Greco. London: Verso, 1998.

− − −. The Fold: Leibniz and the Baroque. 1988. Trans. Tom Conley. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1993.

− − −. Leibniz Üzerine Beş Ders. Trans. Ulus Baker. Istanbul: Kabalcı, 2007.

− − −. The Logic of Sense. 1968. Trans. Mark Lester and Charles Stivale. New York: Columbia University Press, 1990.

− − −. “The Method of Dramatization.” Desert Islands and Other Texts: 1953–1974. Ed. D. Lapoujade. Trans. Michael Taormina. Cambridge: Semiotext(e), 2004.

− − −. “What Is the Creative Act?” Two Regimes of Madness. Ed. David Lapoujade. Trans. Ames Hodges and Mike Taormina. Los Angeles: Semiotext(e), 2007.

Deleuze, Gilles and Félix Guattari. What Is Philosophy? Trans. Hugh Tomlinson and Graham Burchell. New York: Columbia University Press, 1994.

− − −. “1730: Becoming Intense, Becoming Animal, Becoming Imperceptible.” A Thousand Plateaus: Capitalism and Schizophrenia. Trans. Brian Massumi. Minneapolis: University of Minnesota Press, 1987.

Leibniz, G. W. Discourse on Metaphysics and Other Essays. Trans. Daniel Garber and Roger Ariew. Indianapolis: Hackett Publishing, 1991.

− − −. Gottfried Wilhelm Leibniz: Philosophical Writings. Ed. and trans. G. H. R. Parkinson with Mary Morris. London: J. M. Dent and Sons, 1990.

− − −. New Essays on Human Understanding. Trans. Peter Remnant and Jonathan Bennet. Cambridge: Cambridge University Press, 1997.

McCarthy, Cormac. The Crossing. New York: A. A. Knopf, 1994.

Ropars-Wuilleumier, Marie-Claire. “Image or Time? The Thought of the Outside in The Time-Image (Deleuze and Blanchot).” Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy.

Rodowick, D. N. “The World, Time.” Afterimages of Gilles Deleuze’s Film Philosophy.

Objavljeno

2017-11-01

Številka

Rubrike

Tematski sklop