Virtualni problem kulture devetnajstega stoletja: metodološki vidiki drugačnega pogleda na realizem

Jennifer Terni

Povzetek

Na 30. leta 19. stoletja bi bilo treba gledati kot na kritični trenutek ne samo v zgodovini realizma, temveč tudi virtualizacije. Z dramatizacijo vsakdanjega življenja je realizem do takrat največjemu številu ljudi omogočil dostop do ontologije izkušenj v obliki opazovanja drugega reda. S preoblikovanjem navadnih življenj v predmete primerjave je zgodnji realizem odprl številna vprašanja, kot so ekspanzivnost, življenjski slogi, estetika opisa in epistemologija, ki temelji na improvizacijski kompetenci, pridobljeni z modeliranjem situacij. – Avtorica na podlagi paradigme Gillesa Deleuza o virtualizaciji oziroma aktualizaciji zagovarja dejstvo, da bi morali nenadno eksplozijo realističnih žanrov v 30. letih 19. stoletja razumeti z vidika virtualizacije, se pravi kot daljnosežno problematizacijo pojava vsakdanje izkušnje. Avtorica si sposodi prirejeni Deleuzov koncept medijskega teoretika Pierra Lévyja in poudarek premakne h kolektivnim razsežnostim realizma. S poudarjanjem vpliva realistične ideje na kolektivni ravni je kot ena izmed njenih najopaznejših značilnosti resno obravnavan velik obseg javne izmenjave, ki jo predstavljata produkcija in potrošnja realističnih oblik. Še več, zaradi tega postane problematizacija vsakdanje izkušnje, ki jo je opisoval realizem, njeno osrednje dejstvo. S tem se decentralizira pomen posameznih besedil – in s tem vprašanje primernosti njihove reprezentacije, pri čemer se ta besedila interpretirajo kot posebni načini ubeseditve problema vsakdanje izkušnje. Avtorica ne predlaga branja realističnih žanrov z Deleuzovega vidika. Virtualizacijo uporablja kot metodo ponovnega ovrednotenja kulturnega pomena realizma in s tem oblikovanja alternativnega in bolj radikalnega izziva poststrukturalističnemu pristopu k realizmu, kot je bila to pragmatična kritika. – S to metodo ustvari sredstvo, s katerim lahko ovrednoti okoliščine pojava realizma kot zgodovinskega dogodka. To pa je podlaga za primerjavo okoliščin pojava realizma v različnih regionalnih in zgodovinskih kontekstih. Poleg tega nudi tudi metodo za konkretnejši opis pojava tistih vrst kolektivne problematizacije, ki se trenutno opisujejo z nejasnim pojmom »kulturni imaginarij«.

Ključne besede

filozofija literature; estetska izkušnja; realizem; realistični roman; virtualizacija; poststrukturalizem; Deleuze, Gilles

Celotno besedilo:

PDF

Literatura

Adamowitz-Hariasz, Maria. “From Opinion to Information: The Roman-Feuilleton and the Transformation of the Nineteenth-Century French Press.” De la Motte and Przyblyski, Making the News Modernity & the Mass Press in Nineteenth-Century France. Boston: University of Massachusetts Press, 1999.

Balzac (de), Honoré. La Peau de Chagrin. Paris: Garnier, 1964.

Bakhtin, Mikhail. Dialogic Imagination: Four Essays. Ed. Michael Holquist, trans. Caryl Emerson and Michale Holquist. Austin: University of Texas, 1981.

Banks, Jerry, Carson II, John S., Nelson, Barry L., Nicol, David M. Discrete-Event System Simulation. New York: Prentice Hall, 2001.

Barthes, Roland. Le Degré zéro de l’écriture. Paris: Seuil, 1972.

Brooks, Peter. Realist Vision. New Haven: Yale UP, 2005.

Chollet, Rolland. “Balzac et le ‘feuilleton littéraire.’” L’Année balzacienne 5.1 (1985): 71–106.

Deleuze, Gilles. Difference and Repetition. Transl. Paul Patton. New York: University of Columbia Press, 1994.

Kearns, Kathrine. Nineteenth-Century Literary Realism: Through the Looking-Glass. New York: Cambridge University Press, 1996.

Latour, Bruno. “Why Has Critique Run Out of Steam? From Matters of Fact to Matters of Concern.” Critical Inquiry 30.2 (2004): 225–248.

Lévy, Pierre. Qu’est-ce que le virtuel? Paris: La Découverte, 1995.

– – –. “Welcome to Virtuality.” Digital Creativity 8.1 (1997): 3–10.

Marchal, Hugues. “L’ambassadeur révoqué : poésie scientifique et diffusion des savoirs au 19e siècle.” L’éloquence de la pensée. Romantisme 144 (2009): 25–37.

Smith, Adam. An Inquiry into the Nature and Causes of the Wealth of Nations. New York: Oxford UP, 1976.

Smith, Daniel W. “Deleuze’s Concept of the Virtual and the Critique of the Possible.” Journal of Philosophy: A Cross-Disciplinary Inquiry 4.9 (Spring 2009): 34–43.

Stalnaker, Joanna. The Unfinished Enlightenment : Description in the Age of the Encyclopedia. Ithaca: Cornell UP, 2010.

Terni, Jennifer. “A Genre for Early Mass Culture: French Vaudeville and the City, 1830–1848.” Theater Journal 58.2 (May 2006): 221–236.

Vachon, Stéphane. “L’Œuvre au comptoir : La Moitié de La Comédie Humaine a paru en feuilletons.” L’Année balzacienne 16.1 (1996): 349–361.

Watt, Ian. The Rise of the Novel, Studies in Defoe, Richardson and Fielding. Berkeley: University of California Press, 2001.

Williams, Ramond. The English Novel from Dickens to Lawrence. New York: Oxford UP, 1970.

Woloch, Alex. The One vs. the Many :Minor Characters and the Space of the Protagonist in the Novel. Princeton: Princeton University Press, 2003.